Benjaminu Savšku je bil kajakaški šport položen v zibko, saj je doma tik ob progi v Tacnu, ki je dobesedno pod balkonom družinske hiše. Hitro je pokazal svoj razkošen talent v kanuju enosedu. Med vratci je bil vseskozi hiter kot blisk, a obenem delal številne napake z dotiki, zato je bil mirni trener Jože Vidmar pogosto na koncu z živci, kako ga umiriti. Nekdanji as v kanuju enosedu je moral uporabiti vse svoje znanje s številnimi triki, da je Savška vzgojil v tekmovalca, ki ni le brezglavo divjal od starta do cilja, ampak na nekaterih delih proge odpeljal tudi z zavoro.
Na letošnjem prvenstvu v Markkleebergu pri Leipzigu v Nemčiji je bil razred zase, saj je bil najhitrejši v vseh treh vožnjah. V kvalifikacijah je dosegel daleč najboljši čas, s katerim tekmecev v kanuju ni prehitel le za devet sekund, ampak je bil hitrejši celo od kajakašev. Razred zase je bil tudi v polfinalu, evropski prvak pa je postal kljub dotiku vrat in pribitku dveh kazenskih sekund. »Očitno sem v dobri formi, a pot do kolajne še zdaleč ni bila tako lahka, kakor kažejo uvrstitve in časi. V vsaki vožnji sem dal vse od sebe, še posebej v finalu, ko sem moral izničiti dotik vrat, zato mi je proti koncu proge že malo zmanjkovalo moči,« je razlagal Benjamin Savšek. Ker je tekmovalno dozorel, po dotiku vrat ni več razmišljal o kolajni ali morebitni zapravljeni priložnosti, ampak le o tem, da od vrat do vrat odpelje popolno.
Po kanuistu Simonu Hočevarju (1996) in kajakašu Petru Kauzerju (2010) je Savšek tretji Slovenec z naslovom evropskega prvaka. Po letih učenja na lastnih napakah in zorenja je Savšek z osvajanjem kolajn začel leta 2012, ko si je priveslal bron na evropskem prvenstvu v Augsburgu. Kolajno enakega leska je osvojil leto pozneje na svetovnem prvenstvu v Pragi, lani pa je postal svetovni podprvak na šampionatu v Deep Creeku v ZDA, kjer je imel nekaj minut v rokah celo zlato, a ga izgubil po pritožbi konkurenčne ekipe. »Super. Končno sem zmagal. Enkratno doživetje. Zdaj sem evropski prvak, s svetovnega prvenstva mi manjka še najžlahtnejše odličje, velik izziv je tudi olimpijska kolajna,« je pripovedoval Savšek. Na olimpijskih igrah v Londonu 2012 je bil osmi, potem ko je v polfinalu dosegel najboljši čas. Očitno mu ustreza nemško podnebje, saj je tam osvojil obe posamični kolajni z evropskih prvenstev. Obrestoval se mu je letošnji trening v Markkleebergu, ko je dobro spoznal progo. Pozimi za razliko od prejšnjih sezon med pripravami ni imel zdravstvenih težav, čoln in oprema sta ostala enaka, pozimi je bil dvakrat na pripravah v Združenih arabskih emiratih, vmes pa je še drugič postal srečni oče.
Da trening v čolnu ni preveč dolgočasen, ga popestri tako, da se preizkuša tudi v drugih športih. Kolesari, teče na smučeh, jadra na deski in se preizkuša v borilnih veščinah. »Trening boksa s Tomažem Barado v Mariboru, ki ga obiščem takrat, ko sem na Štajerskem, od koder je doma moja partnerka, je za mojo telesno pripravljenost zelo dobrodošel. Obenem dobim še kakšen nasvet za velike tekme od ljudi, ki imajo izkušnje in ugled,« je pojasnil Savšek.
Njegova športna filozofija je, da so pomembne vse tekme, zato se bo zdaj osredotočil na tekme svetovnega pokala. Po njih bo dovolj časa, da se pripravi na svetovno prvenstvo v Londonu, kjer se bodo delile tudi kvote za olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janieru. »Uspeh na evropskem prvenstvu je imenitna popotnica za nadaljevanje sezone. Formo bom skušal zadržati do konca sezone. V našem športu se napake dogajajo, so vzponi in padci. Potrudil se bom, da bo čim več vzponov in malo padcev,« je realen Savšek, ki je zaposlen v športni enoti slovenske policije.