Osnutek novega odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki so ga mestni svetniki nedavno potrdili, uvaja več novosti. Med njimi je najpomembnejša ta, da bi občina z javnim razpisom izbrala zasebnika, ki bi mu podelila koncesijo za upravljanje parka. Krajinski park do zdaj namreč ni imel upravljalca, kar na občini ocenjujejo kot veliko pomanjkljivost.
Čeprav zakon o ohranjanju narave dovoljuje, da park upravlja tudi občina sama oziroma javni zavod, na ljubljanski mestni upravi menijo, da bi bilo najbolje, če bi ga upravljal zasebni koncesionar. Razložili so, da so »z razgovori z različnimi deležniki in na podlagi izkušenj drugih krajinskih parkov prišli do zaključka, da je koncesija najbolj optimalna rešitev«.
Osnutek odloka koncesionarju nalaga precej nalog. Če strnemo: koncesionar bo moral skrbeti za parkovno infrastrukturo in nadzorovati, da obiskovalci in lastniki gozdov ne bodo kršili določil odloka in zakona o ohranjanju narave. Med drugim bo upravljalec moral postavljati informacijske table, opremo za doživljanje narave, urediti učne poti in označiti park, sodelovati in svetovati bo moral lastnikom gozdov na tem območju ter vzdrževati in ohranjati naravne vrednote.
Vstop v krajinski park ne bo omejen z vstopnino
V zameno bo koncesionar, ki bo park upravljal deset let, če bodo občinarji z njim zadovoljni, pa mu bodo koncesijo za deset let podaljšali, del denarja za upravljanje deloma pridobival iz občinskega proračuna. Na občini so ocenili, da bo koncesionar porabil približno pol milijona evrov na leto za plače zaposlenih in za minimalno izvajanje nalog, ki mu jih nalaga omenjeni osnutek odloka.
Dodaten denar pa bo lahko pridobil še iz evropske blagajne, na mednarodnih razpisih ali iz skladov. Osnutek odloka je kot enega dodatnih virov financiranja predvidel tudi pobiranje vstopnin. Na občinskem oddelku za varstvo okolja so zagotovili, da to nikakor ne pomeni uvajanje vstopnin za vstop v krajinski park. Koncesionar bo lahko »manjše prispevke«, kot so jih poimenovali na občini, pobiral za prireditve ali vodenja, ki jih bo organiziral v parku. Če bo mestni svet soglašal, bo koncesionar lahko pobiral tudi manjše prispevke za parkiranje v parku.
Inšpektorji bi lahko imeli še več dela
Družba, ki bo upravljala park, bo morala zaposliti tudi tako imenovane naravovarstvene nadzornike. Njihova naloga bo spremljati stanje v parku, obveščati obiskovalce in kršitelje opozarjati, da je njihovo početje neprimerno. Hkrati pa bodo ti nadzorniki smeli prekrškarje tudi oglobiti v skladu z določili zakona o ohranjanju narave. Za nadzornike tako osnutek odloka kot zakon predvidevata uniformo, službene znake in izkaznico. Nadzorniki bodo morali opraviti predpisano usposabljanje in preskus znanja. Toda najprej mora vlada sprejeti uredbo o naravovarstvenih nadzornikih, ki je trenutno šele v fazi osnutka.
Nadzorniki pa kljub svojim pooblastilom ne bodo mogli voditi inšpekcijskega postopka, če bi na primer opazili nedovoljeno sekanje dreves. »Nadzorniki bodo inšpekciji lahko posredovali prijavo, inšpektor pa bo moral še vedno izvesti ugotovitveni postopek in ugotoviti kršenje veljavnih predpisov ter kršitelja,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Ker bodo nadzorniki stalno na terenu, na ministrstvu pričakujejo več dela, saj bodo od nadzornikov najverjetneje dobili več prijav, kot jih lahko sedaj odkrijejo trije inšpektorji za okolje, zadolženi za nadzor na območju Ljubljane in okoliških občin.
Nov odlok je potreben zato, ker je trenutno veljavni zastarel in ni usklajen z zakonom o ohranjanju narave, so pojasnili na občini. Ljubljanski mestni svetniki so osnutek že potrdili, odlok pa bo do 20. junija javno razgrnjen, da lahko svoje pripombe in predloge poda tudi javnost.
