Drago Gajo, lastnik edinega jazz kluba v Ljubljani, ki je domoval v Beethovnovi ulici, išče nov prostor. Odkar je izgubil kletne prostore nasproti parlamenta, minevajo že štiri leta. Povedal je, da se za novo lokacijo dogovarjajo že dve leti, a se zapleta pri birokraciji in ugotavljanju lastništva. Prvič mu je nasproti prišel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, za katerega pravi, da je izkazal pripravljenost pomagati, čeprav prostora za jazz klub Mestna občina Ljubljana še vedno ni našla.
Jazz klub Gajo zdaj obratuje vsako leto zgolj šest mesecev, in sicer na vrtu hiše Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12, pozimi oziroma v hladnejših mesecih pa občasno gostuje v Maxi klubu v stavbi Maximarketa. Za najemnino vrta Gajo vsako leto odšteje 16.000 evrov, kar je zanj, kot pravi, absolutno preveč.
Na jazzovski klubski sceni je že 21 let, 16 let pa je bil njegov klub oziroma program tudi sofinanciran prek javnih sredstev. Gajo je leta 1994 za originalni jazz klub na Beethovnovi prodal svoje stanovanje, zdaj pa je, kot zatrjuje, zaradi nastale situacije že nekaj deset tisoč evrov v dolgovih. Zato je tudi nemogoče, da bi realiziral program v tolikšni meri, kot bi si želel.
Denar v kulturi delijo alternativci
»Jazz klubu Gajo niso sredstev zgolj zmanjšali kot nekaterim drugim, temveč so jih popolnoma ukinili. Za to, da Ljubljana, kot edina prestolnica v Evropski uniji, ne premore enega pravega jazz kluba, so krivi lobiji. Denar v kulturi delijo alternativci, isti ljudje sedijo v treh ali štirih komisijah, gre za načrtno mreženje. Jazz se zato v Ljubljani igra zgolj občasno in še to večinoma po beznicah,« je kritičen Gajo in dodaja, da je njegov jazz club edino tovrstno zbirališče med Zagrebom in Gradcem na eni strani ter Vidmom in Puljem na drugi.
Med znanimi slavnimi osebnostmi, ki jih je gostil, bodisi prej na Beethovnovi ali zdaj na vrtu društva pisateljev, sta bila tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, sicer saksofonist, in režiser Michael Moore.
Jazz razpršen po prestolnici
Ljubljana tako ostaja brez pravega celoletnega jazz kluba oziroma prostora, kjer bi dnevno domovala ta glasba. Ljubljančani bodo jazz lahko znova poslušali med 1. in 4. julijem na 56. jazz festivalu Ljubljana. V prestolnici jazz svoj prostor pod soncem občasno najde tudi v trnovskem Sax Pubu, nočnem klubu ZOO (nekdanji KMŠ), baru Prulček, Klubu Cankarjevega doma (Cankarjevi torki) in v klubih na Metelkovi.
Ta zvrst glasbe v slovenskem prostoru ni novinec, saj bo čez nekaj let praznoval 100. obletnico nastanka prvega jazz ansambla, o tem pa zbira podatke in piše knjigo prav Drago Gajo, ki še vedno upa, da bo njegov jazz klub, ki že ima neko tradicijo in veljavo, ponovno oživel v eni od ljubljanskih kleti.
