Za gradbeništvom je, zahvaljujoč črpanju evropskih sredstev, razmeroma dobro leto. Toda že v letošnjem letu lahko vnovič pričakujemo padec gradbene panoge, po nekaterih ocenah pa smo pred vrati ponovne krize. Finančna perspektiva za preteklo obdobje se namreč izteka, država pa za novo perspektivo še ni pripravila projektov.
Rast prihodkov in višja izguba
Po ocenah direktorja Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja lahko v gradbeništvu že letos pričakujemo padec za pet do deset odstotkov, kolikšen bo prihodnje leto, pa je še težko napovedovati. Za zdaj namreč še ni znano, koliko sredstev bo v novi finančni perspektivi namenjenih za gradbene projekte. Če se bo država lotila gradnje drugega tira Divača–Koper, lahko pričakujemo, da se bodo za več sto milijonov vreden posel potegovali tudi evropski, če ne celo svetovni gradbeni velikani.
Kumulativni prihodki družb, ki delujejo v gradbeništvu, so se od leta 2013 do 2014 zvišali s 3,4 na 3,6 milijarde evrov, samostojnih podjetnikov pa z 820 na 850 milijonov evrov. Toda po drugi strani se je v obravnavanem obdobju celotna izguba zvišala z 58 na 184 milijonov evrov. Kot je pojasnil Rener, zbrani podatki med lanskim in predlanskim letom niso povsem primerljivi. Grep, na primer, ki je gradil stožiški stadion, njegovo življenje pa visi na nitki, je lani pridelal kar 134 milijonov evrov izgube, medtem ko so prihodki vsega skupaj znašali 86.000 evrov. Zaradi spremembe metodologije pa se eden največjih gradbincev pri nas SGP Pomgrad ne uvršča več v dejavnost gradbeništvo, temveč med holdinge.
Največjim desetim gradbenim družbam so se prihodki od prodaje lani zvišali za 22 odstotkov, na 670 milijonov evrov. To je manj prihodkov, kot sta jih do propada letno ustvarjala dva največja slovenska gradbinca: SCT in Primorje. Zvišanju prihodkov desetih največjih gradbincev pa še zdaleč ni sledila rast števila zaposlenih. Število delovnih mest se je lani zvišalo le za 0,8 odstotka. V gradbeništvu je bilo leta 2014 zaposlenih okrog 55.000 delavcev, medtem ko je v najboljših časih v tej panogi delovalo približno 90.000 delavcev.
Tudi po pojasnilih predsednika uprave SGP Pomgrada Igorja Baniča je bilo minulo leto solidno, saj so vsi gradbinci, ki so imeli na voljo resurse, imeli zadosti dela. Toda v letošnjem letu razen nekaterih večjih še odprtih projektov, med drugim vlaganj v železniško infrastrukturo, novih velikih naložb ni na obzorju. Zaradi okrevanja gospodarstva pa je spodbudno naraščanje povpraševanja podjetij za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, je dodal Banič. Direktor in lastnik družbe Riko Janez Škrabec je dejal, da so v zadnjem času pridobili tri večje posle, skupaj vredne okrog 100 milijonov evrov. Riko je sicer bolj kot gradbena inženirska družba, ki po pridobitvi naročil del najema podizvajalce.
Gradbinci v dumpinške cene
Poleg odsotnosti zadostnega števila projektov večjo težavo v gradbeništvu predstavljajo še dumpinške cene, ki so pred leti prispevale k propadu največjih slovenskih gradbenih družb, opozarjajo gradbeniki. Strma rast javnih naročil leta 2012, predvsem v komunalne projekte, je botrovala rasti cen gradbenih del za 10 do 20 odstotkov. To je spodbudilo vlaganja v novo gradbeno mehanizacijo. Za financiranje naložb so družbe pri bankah najemale posojila, ki so jih pogosto zavarovale z bodočimi terjatvami do naročnikov poslov. V času, ko so se investicije znižale, pa so morali gradbinci obstoječe pogodbe nadomestiti z novimi. A časi blagostanja, ko se je na posamezna javna naročila prijavljal le en kandidat, so minili. Zato so družbe začele zniževati cene.
Med večjimi zmagovalci v zatečenem stanju gradbeništva je Mestna občina Ljubljana (MOL), ena od redkih slovenskih občin, ki sploh še vlaga v gradbene in infrastrukturne projekte. Zaradi vse ostrejše konkurence ji je namreč na več projektih uspelo pridobiti bistveno nižje ponudbe od projektantskih vrednosti, s čimer je prihranila nekaj milijonov evrov.
Ker je trg nereguliran, se z gradbenimi posli lahko ukvarja vsakdo, tudi posamezniki, ki poslu niso dorasli, pa je opozoril direktor in lastnik rogaške gradbene družbe GIC Gradnje Ivan Cajzek. Nenavadno se mu zdi tudi, da so reference veljavne samo za petletno obdobje, medtem ko morajo podjetja zagotavljati garancije za deset let. Zato ne bo presenečenje, če bodo v prihodnosti za projekte v Sloveniji konkurirale romunske družbe z najetimi bolgarskim delavci, je dodal Cajzek.
Država bi lahko pomagala
Kristjan Mugerli, direktor novogoriške družbe CPG Nova Gorica, še vedno v skoraj stoodstotni lasti propadlega Primorja, je opozoril, da ekonomist Jože P. Damijan pojasnjuje, da je h gospodarski rasti lani prispevalo tudi gradbeništvo (k lanski 2,6-odstotni rasti je gradbeništvo prispevalo 0,5 odstotne točke), kljub temu pa vlada ne poskrbi za kontinuiteto gradbenih poslov. »Kratkoročna rešitev bi lahko bili projekti obnove državnega cestnega omrežja. V Sloveniji imamo okrog 6000 kilometrov državnih cest in 39.000 kilometrov občinskih cest, od katerih so številne dotrajane. Življenjska doba cest namreč znaša 20 let. Namesto da bi obnovili 300 kilometrov državnih cest, jih obnovimo le od 20 do 30 kilometrov na leto. Če bi se obnove lotili takoj, bi na zeleno vejo lahko prišli v šestih ali sedmih letih,« je pojasnil Mugerli. V tem primeru bi bili stroški dvakrat nižji, kot če bomo z obnovo cest, ki razpadajo pred našimi očmi, odlašali še nekaj let. Ker za obnovo cest ne potrebujemo niti državnih prostorskih načrtov, gradbenih dovoljenj in podobno, bi lahko v tem primeru država vsaj malo ublažila izpad kohezijskih sredstev, je prepričan Mugerli.