Luka Mezgec (v času zmagovalca) tudi četrte velike priložnosti za tako želeno etapno zmago v beneški laguni ni zmogel v popolnosti izkoristiti. Deveto mesto ga ni zadovoljilo. Na mokrem asfaltu zavite ceste v Lidu di Jesolu v zaključnih stotih metrih ni dobil odprte poti za pospeševanje. Skozi ovinke ni dobil niti pravega prostora, da bi lahko na polno pohodil pedala. Ni pomagala niti drznost na meji padca. Na trinajsti dan Gira je imel vsaj srečo, da se je izognil skupinskemu padcu dobre tri kilometre pred ciljem. V zaključnih kilometrih je Mezgecu znova manjkala tudi odločnejša podpora klubskih kolegov, da bi se lahko zoperstavil vlaku ekipe Lampre, ki je do zmage pripeljala Sacha Modola.
Največ šampanjca je tako sookusil Jan Polanc, ki je bil 137. (+ 2:47, skupno 41. s + 49:31). Sacha Modolo je tudi z njegovo pomočjo dosegel prvo veliko zmago na tritedenskih dirkah. »Končno prva zmaga. Moj prijatelj Richeze in Ferrari sta mi pripravila perfektno izhodišče v zadnjem kilometru in sam sem le dokončal delo vse ekipe. Prej sem zamudil že tri priložnosti za zmago, zato sem bil še bolj motiviran. Zmagal sem v domačem kraju, trasa je peljala mimo domače vasi. Čudovita izkušnja,« se je veselil Sacha Modolo in ekipa je nazdravila še tretjič v dveh tednih. Ovinkaste in spolzke ceste so dajale prednost tistim na čelu kolone. Ekipa Lampre je Modolu pripeljala zmago na krožniku. Kako superiorno so opravili z drugimi (2. Nizzolo, 3. Viviani), kaže tudi šesto mesto Argentinca Maximiliana Richezeja. Le redko se zgodi, da zadnja lokomotiva v sprinterskem vlaku zmore ostati med najboljšimi v ospredju. Samostojna izvedba v zaključku je velika loterija. Iz enakega razloga kot Mezgec niso prišli do izraza niti prvi favorit Andre Greipel (13. mesto), niti Michael Matthews (14.), niti kralj sprinterjev Alessandro Petacchi (12.).
Mezgec je doslej nanizal štiri uvrstitve med deseterico. Nikoli ni zmogel izkoristiti potenciala do konca. Drugi dan Gira (4. mesto) je zamudil idealni trenutek za pospeševanje. V šesti etapi (8. mesto) so se pri Giantu ušteli pri izbiri velikosti sprednjega verižnika in ni zmogel razviti tako visoke maksimalne hitrosti kot tekmeci z Greiplom. V deseti etapi (8. mesto) pa je sprinterjem slavo odščipnila četverica ubežnikov. Mezgec še ni obupal. Po sobotnem kronometru in dveh zelo zahtevnih alpskih romanjih se pogojno priložnost obeta v sredo (17. etapa) in na paradi naslednjo nedeljo v Milanu. Lani je do popolnosti izkoristil šele zadnjo priložnost v Trstu.
Čeprav je bila etapa ravna kot biljardna miza, se je v sekundi vrstni red pomešal bolj kot na najbolj strmih klancih. Prav zaradi skupinskih padcev pred ciljem so pri UCI pred leti sprejeli pravilo, da vsem kolesarjem, ki zaostanejo zaradi padca ali okvare, dodelijo čas zmagovalca. Tokrat so administrativno varno mejo zgrešili za 200 metrov. Padcu in ustavitvi sredi ceste je ubežala le trideseterica, Grega Bole (90. mesto, + 1:36, skupno 54. s + 1,06:19) je varno zavrl med prvimi. Contador se je povaljal po asfaltu, a se je hitro pobral, dobil kolo od klubskega kolega, a vseeno zaostal 40 sekund. Dovolj, da je moral rožnato majico po osmih dneh predati mlademu Fabiu Aruju.
Mladi up Astane ima tako nenadejano 19 sekund prednosti pred Contadorjem. »Tudi tokrat smo naredili dobro delo spredaj, a padcu se nisem zmogel izogniti,« se je moral sprijazniti Alberto Contador. »Sekunde sem izgubil, a ni veliko. Bolj pomembno je, da se z izjemo udarca v nogo nisem resneje poškodoval in bom, upam, sposoben nadaljevati brez posebnih težav na TT.« Aru je bil darila fortune zelo vesel: »Danes smo vsi vedeli, da bo v zaključku zaradi spolzke ceste in ovinkov zelo nevarno. Vedno sem se vozil spredaj, da bi se izognil morebitnim padcem. Lepo je v rožnati majici, a sedaj razmišljam zgolj o sobotni vožnji na čas. To bo zelo pomemben dan. Veliko se lahko zgodi. Giro pa se bo končal šele naslednjo nedeljo, nič prej,« je pripomnil Fabio Aru, ki se bo danes zadnji zapeljal v vožnji na čas med Trevisom in Valdabbiadenom (59 kilometrov). Po ravninskem polčasu sledi valoviti zaključek skozi vinograde, ki obeta časovne razlike v debelih minutah, ne sekundah.
Med največjimi osmoljenci je bil znova Richie Porte, ki je ob skupinskem padcu obležal na tleh in zaostal dodatni minuti. Ob smoli v deseti etapi zaradi okvare kolesa in dodatne kazni dveh minut zaradi sporne menjave obročnika s prijateljem Simonom Clarkom, je njegov skupni zaostanek na 17. mestu že večji od petih minut. »Spet sem šel mimo Richieja Porta, ko je ob strani potreboval rezervno kolo, in si mislil, če bi le lahko, bi mu znova pomagal,« je po etapi tvitnil Simon Clarke.