Ob kramljanju sem se močno zamislil, z enim razlogom: v moji generaciji, ki na hrbtu nosi štiri križe ali več, so (skoraj) vsi športni navdušenci. Pa nimam v mislih zgolj spremljanja športnih dogodkov prek televizijskega ekrana. Možje in žene si težko predstavljajo življenje brez ukvarjanja s športom, pa naj bo trikrat ali zgolj enkrat na teden. Večina jih teče ali kolesari, zelo priljubljene so tudi igre z žogo. Zato sploh ne čudi, da največji rekreativni dogodki v Sloveniji pritegnejo takšne množice, ki so za našo majhno deželo že na robu verjetnega. Mednje sodi tudi kolesarski maraton Franja.
Dogodek – letos bo potekal med 12. in 14. junijem – se je z leti razvil v praznik kolesarstva, ki privablja družine, njegova posebnost pa je tudi, da se lahko najboljši in najbolje pripravljeni spopadejo z uro. In kot pravijo organizatorji, je prav boj s časom tisti, ki privablja množice tudi na zahtevni 156-kilometrski trasi. Franja je za popularizacijo kolesarstva v Sloveniji naredila neizmerljivo veliko, športna panoga pa posledično žanje uspehe tudi na najvišji svetovni ravni, saj imamo tako kakovostno generacijo profesionalnih kolesarjev kot še nikoli prej.
Ali bo na že 34. izvedbi maratona Franja znova padel rekord množičnosti, pravzaprav sploh ni pomembno, pomembnejše je, da bodo na tako imenovanem družinsko-šolskem maratonu pedale vrteli tudi tisti mladostniki, ki si sicer življenja brez (tabličnega) računalnika ne morejo predstavljati. Ukvarjanje s športom je namreč tisto, ki ob ustrezni prehrani zagotavlja, da bodo ljudje bolj zdravi in zdravstvena blagajna ne bo doživela še večjega kolapsa.