Vsakdo ima svojega najljubšega. Posebno moški. Svoj najljubši »local«, kot jim rečejo na Otoku. Svojega lokalca, lokalni pub, ki je blizu doma ali delovnega mesta. Moj najljubši je Alex. Tako mu rečemo. V resnici je Alexandra. Najljubši mi je zato, ker je ohranil domačnost tradicionalne britanske pivnice, ker je ravno prav kičast, ker sta v njem pozimi vedno prižgana oba kamina, ker ponuja spodobno poceni hrano in ker ima prijazno osebje, katerega lepši del je pogosto privlačno dekoltiran. V Alexandro me vlečejo občasna žeja po točenem pivu, izmenjava mnenj, glasni kolektivni ogled televizijskega prenosa športnih dvobojev, posebno Federerja in Arsenala, in tu in tam ob sobotah in nedeljah kosilo z družino ali prijatelji.
Pijana raca, Vedro krvi, Tiha ženska…
Posebnost tradicionalnih pubov na Otoku so tudi veliko bolj nevsakdanja imena, kot je Alexandra. Med preživelimi so Pijana raca, Trinoga kobila, Bik in očala, Koza in kompas, Vedro krvi, Veseli davkoplačevalec in Tiha ženska (pod napisom tega puba je naslikana točajka brez glave).
Pub je kratica nekdanje public house (javna hiša), kot so v srednjem veku rekli hišam, ki so bile odprte za javnost in pitje v družbi. Še prej so jim rekli alehouses, hiše, v katerih so stregli ale, grenko neohlajeno temnejše pivo, ki so ga na britanskih tleh varili in pili že v bronasti dobi. V teh hišah so se vaščani odžejali, opravljali in se dogovarjali o medsebojni pomoči. Samuel Pepys (1633–1703), poslanec in avtor znamenitega dnevnika, ki ga je pisal deset let, je pube razglasil za srce Anglije. V mnogih manjših mestih in vaseh so pubi še vedno srce lokalne skupnosti. V nasprotju z veliko večino drugih narodov se Angleži že dolgo ne družijo, da bi pili, ampak pijejo, da bi se družili. Med zadržanimi Angleži je alkohol zelo pomembno mazivo družbe in druženja. Zato številni pijejo prehitro in preveč v prekratkem času.
Neznosna dolgost krize
O »zadnjih naročilih« v umirajočih pubih se, resnici na ljubo, na Otoku piše in govori že več kot dve desetletji oziroma že od predzadnje recesijske »krize« leta 1994. Veliko resnejša kriza, ta, ki so jo leta 2008 zakuhali pohlepni in megalomanski bankirji, je leta 2010 rodila spletno stran The lost pub project, ki je neke vrste in memoriam izgubljenim pubom. Stran so zadnjič posodobili 16. maja, na seznamu pa je izgubljenih 28.226 pubov. Zelo veliko. Čeprav jih je še vedno približno 48.000 in jih zdaj zapirajo manj kot zadnjih nekaj let, še vedno zaprejo približno štiri na teden. Če bi šlo tako naprej, bi zadnjega, ker novih ne odpirajo, zaprli okrog leta 2107.
Razlogov za krizo pubov je veliko. Otoški kulturi pitja je veliko stoletij vladalo točeno pivo. Predvsem zaradi tradicionalnih pubov. Priljubljenost svetlih hladnih vrst piva v steklenicah ali pločevinkah je zelo zmanjšala pitje tradicionalnih vrst temnejšega grenkega nehladnega točenega piva (ale ali stout). Točeno pivo, velikokrat zvarjeno za določen pub, kot nekdanja prednost pubov pred konkurenco, izginja. Pivske navade so se v zadnjih nekaj letih celo tako spremenile, da se sprašujejo, ali je vino postalo novo pivo. Lani naj bi Otočani prvič popili več vina kot piva. Za krizo pubov so delno krive tudi vlade in zakonodajalci – poslanci, ki lahko pijejo v (po zadnjem štetju) osmih »barih«, skoraj pubih, v poslanskem delu parlamentarne palače (v lordskem delu imajo več svojih »barov«), in sicer po subvencioniranih cenah, ki davkoplačevalce stanejo šest milijonov funtov na leto. Za druge Otočane so zakonodajalci uvedli visoke davke na alkohol, ki ostajajo višji od inflacije (trenutno je na Otoku menda celo deflacija, vendar samo zaradi nizkih cen nafte, ki jo pijejo samo avtomobili). Svoje so opravili tudi prepoved kajenja (2007), precej manjši obisk v pubih v času premora za kosilo (zaradi novega sicer milega tabuja proti pitju alkohola pred večerom) in konkurenca, posebno moderni bari brez šarma in duše pubov. Eden izmed krivcev za zmanjšanje priljubljenosti pubov je sam… alkohol. Danes Otočani popijejo skoraj petino (18 odstotkov) manj alkohola kot pred desetimi leti.
Lokalni pubi kot rešilne bilke
Dva dogodka zadnjih dni vlivata upanje, da bodo pubi kot tradicionalno zbirališče Otočanov, posebno v manjših krajih, vendarle preživeli: pristojno sodišče je razsodilo, da morajo vandalski pohlepni investitorji, izraelska družba CLTX Ltd, ki je aprila protizakonito podrla 94 let star pub Carlton Tavern v Kilburnu v severnem Londonu, tega postaviti na novo, natančno takšnega, kot je bil. Namesto bogataškega stanovanjskega bloka. Podjetje je namreč spregledalo samo dva dni pred rušenjem sprejeto odločitev, po kateri je pub na pobudo lokalnega prebivalstva pod svoje okrilje vzelo spomeniško varstvo.
Drugi pub, ki ga odmevno rešujejo stranke, je 160 let star pub The Hook and Hatchet (Kavelj in sekira, op. p.) v vasi Hucking v grofiji Kent. Sto razkurjenih vaščanov se je odločilo kupiti ta lokalni pub, ki je naprodaj za 450.000 funtov, da bi preprečili njegovo prodajo investitorjem, saj bi ti pub, h kateremu sodi dve jutri veliko posestvo, podrli in namesto njega postavili bogataško vilo. Vaščani Huckinga pravijo, da je ta pub, ki je zaprt že več mesecev, zanje rešilna bilka. Drugi najbližji pub je pet kilometrov proč. »Zato se je težko varno vrniti domov po nekaj kozarcih,« pravi eden izmed vaščanov, ki so do zdaj zbrali 165.000 funtov. Marca so prepričali pristojne, da so pub razglasili za lokalno vrednoto, lastniku pa ukazali, da mora s prodajo komu drugemu počakati šest mesecev.
Rešitev je tekoča
Ni torej vse tako črno. Pokopavanje pubov tako in tako spomni na ameriškega pisatelja Marka Twaina, ki je leta 1897, ko so v ZDA pisali o njegovi smrti, iz Londona v ZDA sporočil, da so poročila o njegovi smrti pretirana (umrl je trinajst let kasneje). To velja tudi za pube. Poročila o njihovem izumiranju so zelo pretirana. Res pa je, da je dolgoročna rešitev pubov… tekoča. Pivska. Pivopivska. Pube namreč najbolj ogroža to, da v njih Otočani popijejo veliko manj piva kot v preteklosti, saj je količina piva v pubih in žganja že od leta 2003 približno enaka. Britanci in vsi drugi bodo pube lahko rešili samo s pitjem piva v pubih (ne pa doma ali pri konkurenci). Vrnitev v preteklost? Ni druge rešitve.
