Denar, ki ga centralne banke mečejo na trge, je vlagatelje, sestradane višjih donosov, prignal na delniške trge. Vrednosti delnic, zlasti v Evropi, se zato čedalje bolj napihujejo. Philip Gisdakis, glavni analitik posojilnega tveganja in raziskav v finančni skupini Unicredit, kljub temu večjih šokov ne pričakuje. »Dokler bo ECB tako pospešeno tiskala denar, ne bo zloma trga,« svetuje premik denarja iz obveznic, ki prinašajo izredno nizke donose, v delnice. A vprašanje je, kaj se bo zgodilo po septembru leta 2016, ko naj bi Evropska centralna banka (ECB) ustavila tiskalne stroje.
»To je za zdaj velika neznanka,« meni Matej Šimnic, analitik iz Alte Invest, ki ocenjuje, da so razmere na finančnih trgih precej negotove. Vsem vlagateljem tako svetuje, naj izberejo način vlaganja, ki omogoča hiter umik s trga. »Trgi so danes precej bolj odzivni kot pred krizo. Novi nemiri v Ukrajini, bankrot Grčije ali kakšen tretji razlog, na katerega smo že davno pozabili, lahko pomenijo šok, ki bo pripeljal do masovne razprodaje premoženja,« je opozoril Šimnic.
Napihovanje balonov
Četrtina vlagateljev vidi balon na delniških trgih, na obvezniških pa kar 84 odstotkov, kaže aprilska analiza finančne skupine Bank of America Merrill Lynch. Pok katerega izmed balonov za zdaj preprečujejo le milijardne injekcije centralnih bank, ki so ironično tudi eden glavnih razlogov za njihovo napihovanje.
»Vselej, ko centralne banke tiskajo denar, se napihnejo določeni baloni,« je dejal Šimnic in poudaril, da znajo pretkani vlagatelji v takšnih razmerah dobro zaslužiti. Najpomembneje, a hkrati najtežje je prepoznati trenutek, ko je treba naložbo odprodati – tik pred pokom balona, ki ga mnogi nepoučeni vlagatelji dočakajo odprtih ust in visokih izgub. Se že bližamo tej točki? Analitiki ocenjujejo, da je zaradi enormnih količin denarja v obtoku in izredno nizkih donosov na obveznice in depozite povsem mogoče, da bo na delniške trge prišel vsaj še en nov val denarja, ki bi potisnil tečaje v nove rekordne višave. Ta prepričanja podpira tudi nizka vrednost evra proti dolarju. »Evropske delnice so za ameriške vlagatelje izredno poceni. Kljub hitri rasti so zaradi močnega dolarja cenejše kot lani,« je dejal Gisdakis.
A povsem verjetno je, da bodo visoko leteče delnice nato doživele trd pristanek. Za trenutno stanje na finančnih trgih je namreč težko najti razloge v realnem gospodarstvu. Kljub nekaterim pozitivnim signalom iz okrevajočega evropskega gospodarstva naj bi svetovno gospodarstvo v prvem četrtletju letos zraslo le za 1,1 odstotka – najpočasneje od velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, pokašljevati so začela gospodarstva v razvoju. Komaj zaznavna je bila rast ameriškega gospodarstva, ki se je spogledovalo celo z recesijo, a v prvih treh mesecih na koncu zraslo za 0,2 odstotka. Tudi v območju evra, kjer države še niso izvedle vseh ključnih reform, kjer še naprej vlada nevarnost deflacije, visoka brezposelnost in prezadolženost, rast BDP ni bila spektakularna, komaj 0,4-odstotna.
Rast evropskih delnic nekajkrat višja od rasti BDP
Evropsko gospodarstvo je v stanju, ki bi ga stežka opisali s priljubljenim izrazom okrevanje. Čeprav naj bi letos zraslo za 1,3 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot lani, še vedno ne bo doseglo velikosti izpred krize. Lani je bil BDP območja evra še vedno za dve odstotni točki manjši kot leta 2008 – izraženo v tedanjih cenah je bil skoraj 200 milijard evrov ali približno pet slovenskih BDP manjši.
V Bruslju so kljub temu optimistični. ECB bo v letu in pol natisnila 1140 milijard evrov svežega denarja, vrednost evra se znižuje, poceni je tudi nafta. Države se zadolžujejo najceneje v zgodovini, izvozniki pa so zaradi poceni evra vse bolj konkurenčni. Idealne razmere za nov zagon rasti, mar ne?
Toda vse vendarle ni tako preprosto. Prvič, evropski izvozniki so bolj kot kdaj koli odvisni od svetovnih dobaviteljskih verig. Veliko vhodnih surovin in polproizvodov kupujejo v dolarjih, torej relativno dražje, zaradi česar poceni evro verjetno ne bo imel tako močnega pozitivnega učinka. Drugič, vprašljiva je tudi teza, da bodo izvozniki svojo večjo konkurenčnost unovčili za krepitev tržnih deležev po svetu. To bodo težko dosegli že zaradi nizkega povpraševanja. Nič novega ne bi bilo niti, če bi namesto krepitve tržnih deležev raje višali cene in ustvarili višje dobičke. In tretjič, območje evra je generalno gledano zaprta ekonomija, države daleč največ trgujejo med seboj. Slovenski evro ima enako vrednost kot nemški ali francoski, zaradi česar padanje vrednosti evra ne bo pomenilo tako velikega pospeška rasti izvoza, kot so prepričani v Bruslju.
Omenjeni pomisleki vlagateljev očitno ne ganejo. Z izjemo nekajodstotnega padca delniških tečajev v preteklih tednih zaradi bojazni pred grškim bankrotom je njihova rast nezadržna. Francoski Cac 40 je od začetka leta pridobil več kot 20 odstotkov vrednosti, italijanski indeks FTSE Mib je zrasel za skoraj četrtino. Nemški Dax je aprila prvič sploh presegel vrednost 12.000 točk. Vrednost Daxa je od dna leta 2009 zrasla za skoraj 307 odstotkov, nemško gospodarstvo pa se je v tem obdobju nominalno okrepilo več kot 15-krat počasneje.
