Katalonci so prireditelji verjetno najpomembnejšega pesniškega festivala v Španiji – Barcelonskega tedna poezije, ki se je v začetku tedna sklenil s celodnevnim Mednarodnim festivalom poezije, ko so se katalonskim pridružili še pesniški kolegi iz tujine. Nič nenavadnega ni, da je gostiteljica takega dogodka prav Barcelona – Katalonci ob slikarstvu najbolj cenijo svojo poezijo, ki je izjemno pomembna točka kulturne identifikacije in razločevanja od kastiljske literature.
Prav zato so nekateri domači pesniki in pesnice v javnosti obravnavani kot pravi zvezdniki: Montserrat Rodés, Antoni Clapés, Carles Camps Mundó. V Sloveniji morda ne ravno znana imena, a direktor festivala Američan Sam Abrams, pesnik, kritik in prevajalec, je prepričan, da je le vprašanje časa, kdaj bodo mnogi med njimi prevedeni tudi v manjše evropske jezike. Kot trdi, sodi katalonska poezija v sam vrh svetovne poezije: »In to je čudovito. Pred samo nekaj desetletji so lahko za velike veljali le pesniki dominantnih jezikovnih skupnosti, danes pa se vsi strinjamo, da je eden najpomembnejših in vplivnih pesnikov zadnjih desetletij denimo Šved Tomas Tranströmer, ki piše v jeziku komaj devetih milijonov govorcev.«
Kljub priljubljenosti katalonskih pesnikov na festival vsako leto povabijo tuje goste: letos so to Američanka Sharon Olds, pesniški Pulitzerjev nagrajenec srbsko-ameriškega rodu Charles Simić in predstavnica poljskega pesniškega »novega vala« Ewa Lipska. Abrams pravi, da so v pesniškem svetu to nesporne zvezde, a sam jih vabi predvsem zato, da jih lahko odkrijejo tudi drugi, ki morda zanje slišijo prvič.
Pesniki sredi vrtov
Festival je organiziran po tematskih dogodkih: poezija in opera, poezija in noč, Walt Whitman in katalonski pesniki, poezija in družina. Najbolj presenečajo množice, ki so se zgrnile denimo na sobotno večerno branje treh pesnikov in pesnice, ko so vrata prizorišča, ki je lahko sprejelo kakih 150 gledalcev, zaprli pred dolgo vrsto obiskovalcev, ki so ostali zunaj. Podobno kot v Sloveniji tudi v Kataloniji največ slave žanjejo pesniki bolj tradicionalne pesniške usmeritve, ki imajo hkrati karizmatično odrsko prezenco. Mlajša katalonska pesnica Anna Gual, ki je pesmi prebirala v nedeljo sredi čarobnega rožnega vrta, med skoraj 50 obiskovalci nikogar ni poznala: »Pesnik je vesel, ko se znajde v programu velikega festivala, saj tako svojo poezijo predstavlja najširšemu krogu zaljubljencev v poezijo, v katerem niso le pesnikovi osebni znanci.«
