Podjetje Pronet, ki je Urošu Haklu in Sašu Todoroviću posodilo del denarja za nakup Večera, pred časom pa je oddalo tudi zavezujočo ponudbo za Delo, financira tudi predsednika uprave Nove KBM Matjaža Kovačiča.
Ta je namreč po naših podatkih v začetku maja pri Pronetu najel posojilo v višini 100.000 evrov. Gre za nov neposredni dokaz poslovnih povezav med Kovačičem in mariborskim informacijskim podjetjem. Že pred časom se je v krogih blizu Dela omenjalo, da Kovačič Pronetu svetuje pri naskoku na lastništvo največje domače časopisne hiše. Podjetju naj bi pomagal tudi pri pogovorih s Pivovarno Laško.
Dolga zgodovina Kovačiča in Proneta
Pri tem velja spomniti, da je bil Pronet, ki je v lasti Mihe Mahoriča, domala hišni informatik NKBM v času, ko jo je vodil Kovačič. Pred dobrim desetletjem je Pronet sodeloval tudi pri projektu opremljanja informacijskega centra, ki ga je že leta 2005 pod drobnogled vzel tudi takratni nadzorni svet banke. Iz elektronskih sporočil, ki smo jih pred časom razkrili v uredništvu Dnevnika, je razvidno, da je Kovačič pomoč pri obrambi pred nadzorniki in nekdanjim finančnim ministrom Andrejem Bajukom iskal tudi v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše. Njegovemu tajniku Borutu Petku je tako celo posredoval vprašanja predsednika nadzornega sveta Danijela Blejca, Petek pa naj bi nato pritiskal na posamezne nadzornike.
Pronet je pred leti sodeloval tudi v zasebnih poslih nekdanjega prvega moža NKBM s stanovanjem v središču Maribora. To je Kovačič leta 2007 za 300.000 evrov prodal podjetju Prava pot, ki je posojilo za nakup najelo pri pozneje propadlem mariborskem gradbincu Konstruktorju VGR, konec leta 2009 je to stanovanje prodalo Pronetu, pri čemer je bil ves čas kot lastnik v zemljiško knjigo vpisan Kovačič.
Kovačič s posojilom pred upniki rešil svoje podjetje
Kovačič posojila, ki ga je Pronet zavaroval s hipoteko na lastniškem deležu njegovega svetovalnega podjetja MK-Fin, ne bi mogel najeti v primernejšem času, saj je s plombo na deležu zaščitil pomemben del svojega premoženja. Najetje posojila namreč časovno sovpada z odločitvijo mariborskega sodišča o 24 milijonov evrov vredni odškodninski tožbi, ki jo je banka vložila proti Kovačiču in nekdanji članici uprave Manji Skernišak. Sodišče je banki z vmesno sodbo priznalo temelj za uveljavitev odškodnine, pri čemer bo o njeni višini odločalo, ko bo sodba postala pravnomočna.
A banka se bo morala pri morebitni izterjavi odškodnine postaviti v vrsto. Vsaj do oktobra 2017 bo kot prvi hipotekarni upnik na lastništvu MK-Fina vpisan Pronet. Že pred tem je Kovačič polovico svoje družinske hiše v Šentilju v Slovenskih goricah prepisal na podjetnika Roberta Komana in hkrati z njim sklenil pogodbo o preužitku, ki mu v njej še naprej omogoča nemoteno bivanje.
Od kod Pronetu denar za Delo?
Čeprav je Pronet lani ustvaril le še slabih 1,4 milijona evrov prihodkov, kar je milijon evrov manj kot v letu 2012, ima podjetje v zadnjih dveh letih pomembno vlogo pri lastniških premikih v slovenski medijski krajini. Lani je tako nekdanjemu direktorju T2 Sašu Todoroviću, ki je skupaj z lobistom Urošem Haklom kupil Večer, posodilo 200.000 evrov. Terjatev je zavarovalo s hipoteko na prostorih Večerovih dopisništev v Celju in na Ptuju ter s plombo na Todorovićevem deležu v podjetju Dober Večer, uradnem lastniku Večera. Podjetje je očitno našlo denar tudi za nakup Dela. Na razpisu za prodajo je namreč oddalo zavezujočo ponudbo in tako ob družbi FMR, ki lastniško obvladuje Kolektor, ostalo v igri za prevzem časopisne hiše.
Kako bo Pronet financiral posel, ocenjen na najmanj šest milijonov evrov, ostaja skrivnost. Podjetje je v zadnjih treh letih skupaj ustvarilo 300.000 evrov dobička, pri čemer je imelo na zadnji dan lanskega leta za 750.000 evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. Iz bilance stanja pa je razvidno, da ima največ sredstev v denarju (lani 1,3 milijona evrov) in posojilih, ki jih odobrava različnih osebam (skupaj okrog 400.000 evrov).
