Če bi po porazu proti Mariborčanom v Velenju izgubili še v gosteh, bi bila to katastrofa. Dokončno bi izpadli iz boja za naslov prvaka in se poslovili od tako želene uvrstitve v evropsko ligo prvakov v naslednji sezoni. In ne glede na to, kako bi se razpletlo v Berlinu, bi sezono lahko ocenili za katastrofalno. Za nas je bila tekma v Mariboru finale pred finalom sezone. Na začetku je bilo v naših vrstah nekaj živčnosti in nestrpnosti zaradi pomembnosti tekme in obvezne zmage, a je to hitro izginilo. Čeprav smo zmagali le z golom razlike, zadnje minute niso bile vprašljive za naš končni uspeh. Pomembno je, da nismo prišli v živčno končnico, v kateri bi lahko odločala ena žoga, kar je zelo tvegano. Smo pa dobili preveč golov, kar 34.
Ste pred tekmama z Mariborom pričakovali, da boste z njim opravili že po dveh dvobojih in se uvrstili v finale?Seveda smo računali, da bomo v Berlin že potovali z vozovnico za finale slovenske lige. A žal se je razpletlo drugače, zato nas v sredo čaka odločilna tretja tekma v Velenju. Toda najpomembneje je, da smo izid v zmagah izenačili na 1:1 in iztržili odločilno tekmo pred domačimi gledalci. V Rdeči dvorani imamo ogromne možnosti, da se uvrstimo v tako želeni finale domače lige, kjer nas že čakajo Celjani.
Iz Berlina se boste po dveh težkih tekmah vrnili šele v ponedeljek, že v sredo vas čaka Maribor. Je to minus?Ne. Imamo dovolj širok igralski kader, vsak igralec pa ima veliko rajši tekme kot treninge. Prej bi rekel, da je to plus za nas, saj bomo v pravem tekmovalnem ritmu, čeprav zelo ubijalskem. A za močne in težke tekme treniramo in garamo skozi celotno sezono, zato zdaj ni časa za jokanje in tarnanje ter za to, da bi se smilili samim sebi. Čeprav nas kmalu po vrnitvi iz Nemčije čaka Maribor, v Berlinu ne bomo kalkulirali in varčevali z močmi, ampak šli na polno.
Ali drži, da ste kljub natrgani mečni mišici na vsak način želeli igrati?Da. Zavestno sem tvegal s poškodovano mišico, ki še ni bila povsem zaceljena, in zaigral na lastno odgovornost. Če bi mišica dokončno počila, bi pač počila. Mobilizirati je bilo treba vse razpoložljive sile, kajti po domačem porazu z Mariborom je vrag dokončno odnesel šalo. Ne, nobenih pritiskov ni bilo iz kluba, naj zaigram, ampak sem se sam odločil za to. Trenerju sem sam rekel, da hočem igrati, ne glede na stanje mišice. Na vsak način sem želel pomagati ekipi, kajti zaradi poškodbe mi je bilo precej težje gledati prvo tekmo z Mariborčani v Velenju s tribune, kot pa bi bilo igrati.
Se je stanje poškodbe zaradi igranja v Mariboru kaj poslabšalo?Največjo smolo sem imel že na začetku tekme. Ko sem v tretji minuti dosegel zadetek v protinapadu, me je zelo zapeklo v mišici. Toda takoj sem sam pri sebi rekel, da v nobenem primeru ne bom odšel z igrišča. Uspelo mi je zdržati do konca, čeprav se je stanje poškodbe – potem ko se je mišica ohladila – malce poslabšalo. Verjamem, da bodo terapije in rehabilitacija pomagale in da bom v Berlinu vsaj na takšni zdravstveni ravni, kot sem bil v Mariboru. Ne glede na stanje poškodbe bom v Berlinu zanesljivo igral.
V Berlinu se boste v današnjem polfinalu pomerili s favoriziranimi gostitelji. Ste sposobni presenetiti?Veliko breme favorita je na ramenih domače ekipe, ki enostavno mora zmagati pred domačimi gledalci. Mi nimamo česa izgubiti, ampak lahko le dobimo, zato bomo igrali sproščeno in neobremenjeno. To je tudi naš največji plus, za katerega upam, da ga bomo izkoristili. V Berlinu nas čaka vrhunec evropske sezone, na katerem ne želimo biti le statisti, ampak hočemo prikazati vrhunsko predstavo in doseči zgodovinski uspeh.
Berlinski klub v pokalu EHF rešuje tudi letošnjo sezono.V nemški ligi je šele sedmi in je že zapravil vse možnosti za vidnejšo uvrstitev. Prav tako so Berlinčani na nedavnem sklepnem turnirju četverice v Hamburgu ostali še brez nemškega pokala, zato je zanje pokal EHF zadnja priložnost za lovoriko. Ob sebi bodo imeli skoraj 12.000 navijačev, kar je plus, a sočasno je lahko zaradi pritiska tudi minus. Verjamem, da se ne bomo ustrašili polne dvorane in bo ta za nas dodaten motiv. Čeprav bomo igrali proti vrhunskim rokometašem, se jih ne bojimo. In če bomo prišli z njimi v izenačeno končnico, bodo zagotovo bolj živčni in pod večjim pritiskom kot mi.