Dvajset let je lepa doba za sejem navtike, posebno če upoštevamo, da je ta po letih debelih krav, ko je v navtični industriji prodaja cvetela in so kupci imeli še dovolj denarja, s krizo doživela močan udarec ter s trga izbrisala precej prodajalcev in zastopnikov, kupce pa odvrnila od nakupa plovil. A kot narod pomorcev smo Slovenci vseeno dovolj trmasti, da znamo ljubiti morje, plovila in naravo, ki nam je bila dana samo »v najem«. Kajti skrb za morje in s tem povezana ekologija je bila ena od rdečih niti letošnje Internautice, ki je praznovala okrogli, 20. jubilej.

A začnimo pri plovilih oziroma pri tem, kaj je kriza povzročila na trgu. »Navtika je močno občutila krizo, ekonomija in vse, kar je povezano s tem, se je še kako poznala v poslovanju. Petnajst let smo živeli v neki ekspanzijski dobi, ko se je na veliko prodajalo, potem pa je udarila kriza in ohromila navtične programe. Če smo prej videli količinsko ekspanzijo, pa je to zdaj prineslo drugačno ekspanzijo, kakovostno. Vse to je namreč prisililo proizvajalce v konstruiranje novih inovativnih izdelkov z manjšo porabo, veliko je bilo narejenega na področju solarne energije, nove so hidrodinamične rešitve, ki naredijo plovila še učinkovitejša in s tem okolju prijaznejša. Zdaj je namesto količine v ospredju tehnološki napredek,« je povedal organizator Internautice Jurij Korenc, ki dodaja, da je po letih najhujše krize vseeno že začelo sijati tudi malo sonca na to vejo industrije. Sicer skromno, pa vendarle. »Trg v Sloveniji ali na Jadranu kot celoti je precej slab. Najprej smo imeli neko nebrzdano širitev prodaje, sledil pa je pravi kolaps, ki ga še vedno čutimo. Veliko proizvajalcev je stavilo na azijske trge, a prodajati plovila Kitajcem je drugače kot v Evropi ali Ameriki. Tam nimajo take pomorske tradicije, kot jo poznamo mi, zato so mnogi gojili prevelike upe na teh trgih, ki niso upravičili pričakovanj. Američani so povsem drugačni, tam navtiko jemljejo not način življenja, v Evropi pa jo še vedno pojmujemo kot dodano vrednost luksuza.«

Pomemben jubilej praznujejo tudi pri Elanu, in sicer 70-letnico obstoja, član uprave Leon Korošec pa je povedal, da so v ta namen na Internautici predstavili deset novosti, na sejem pa so povabili tudi svoje številne partnerje. »Letos smo se predstavili na način, na kakršnega se do sedaj še nismo. Pa ne zato, ker se je vse dogajalo tako rekoč na našem domačem dvorišču, pač pa zato, da tujim partnerjem pokažemo, kaj znamo in zmoremo. Od leta 2000 do 2006 so bila za nas zlata leta, ker so si kupci lahko marsikaj privoščili, a nato je prišlo obdobje, ki mu lahko rečemo normalizacija stanja. Da, taka je normalnost v našem poslu, zavedamo pa se, da nas bo v prihodnje reševala le inovativnost in da moramo delati na dolgi, desetletni rok. Prepričan sem, da se nam obeta lepa prihodnost. Mnogi še vztrajamo, mnogi so dobro prešli težka leta, številni pa žal ne.«

Vsaka novost je seveda dodana vrednost takega sejma, česar so se zavedali tudi v podjetju Feretti, ki je pravi navtični gigant, saj pod njihovo okrilje spada tudi znana znamka Pershing. Matjaž Murko je tako povedal, da za dežjem vedno posije sonce in takrat moraš biti pripravljen to izrabiti, zato je treba tudi v težjih časih trdo delati. »Feretti nam je pomagal, da smo v Portorož pripeljali 30-metrsko lepotico feretti 960, ki sicer spada v razred do 24 metrov dolgih plovil. Zastopamo tudi znamko Frauscher, ki je novost na trgu regije. Ostajamo osredotočeni na jadranske trge, sem prihajajo namreč kupci iz vsega sveta, ki znajo ceniti takšno morje, kot jim ga lahko ponudimo le tukaj. Zato Internautica ni samo Slovenija, je mnogo več.«

In je tudi skrb za varstvo morja. Plovila, navtični turizem in prosti čas. To je najbolj reprezentativna kombinacija uživanja in varstva okolja. Če namreč ne poskrbimo za čisto morje, tudi užitki ne morejo biti pravi. Marina Portorož je na primer že 30 let nosilka modre zastave. Projekt Marlisco pa se ukvarja z odpadki v oceanih, ki žal postajajo prava plavajoča smetišča in zelo ogrožajo življenje v njem. Zanj so soodgovorni tudi pomorci, tako tisti profesionalni kot tisti, ki tako preživljajo prosti čas. In tega se s pomočjo takih projektov vedno bolj zavedajo vsi.