»Vse smo, samo ljudje ne,« je strnil mestni redar Anže, ki je želel ostati anonimen. »Moje izkušnje so slabe. Držali so mi pištolo na glavo, me skušali napasti, neprestano nas žalijo. To je res nehvaležen poklic, pri katerem moraš biti psihično močan. Veliko jih zamenja službo,« je dodal.
Največji problem nastane, ko jih vozniki »zalotijo« pri nalaganju avtomobila in so jim kljub temu primorani zaračunati odvoz, saj so intervencijo že začeli. »Neposredna konfrontacija je najhujša. Ko enkrat pridejo po avto na parkirišče, so se po poti večinoma že ohladili,« se je nadaljeval pogovor ob popisovanju registrske številke. Makedonski lastnik črnega BMW-ja, ki so ga medtem naložili, odvoza gotovo ne bi sprejel ravnodušno. Parkiral je v rumeni coni, namenjeni zgolj za tiste z dovolilnicami, a je imel veljaven parkirni listek. Očitno se je zmotil, saj je bilo le nekaj metrov naprej javno parkirišče s parkomatom.
Toda tudi tukaj morajo biti neizprosni, razlaga mestni redar. »Tega mi je žal, ker je tujec. Tukaj se velikokrat zmotijo, saj je takoj zraven bela cona. Če bi voznik prišel zdaj mimo, bi mu dal opozorilo,« je vseeno nakazal nekaj milosti. In dodal, da pa pri parkiranju na mestih za invalide, na pločnikih in kolesarskih stezah milosti ni. »Sicer pa moram posredovati, saj je po odloku o urejanju prometa to prekršek za odvoz, pa še prijavo smo dobili. Osemdeset odstotkov prekrškov v rumeni coni, kjer je tudi sicer največ dela, prijavijo stanovalci, ki plačujejo za dovolilnice.«
S katano nad pajka
Kakšno presenečenje je doletelo tujca, ko se je vrnil na prazno parkirno mesto, si je težko predstavljati. Pri nas namreč redarstvo lastnikov vozil na javnem mestu ne obvešča, da so jim odpeljali avto. »Ko ugotoviš, da avta ni, imaš dve možnosti – ali so ti avto odpeljali ali pa ukradli,« je prostodušno razložil Beno Simonič, vodja operative pri Javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). »Lastniki vozil največkrat pokličejo policijo, ki najprej preveri pri nas. Ali pa jim o odvozu povedo mimoidoči,« je nadaljeval. Lokalni prebivalci in tisti bolj izkušeni prestopniki najprej na spletni strani LPT preverijo, ali je avto na njihovem parkirišču. »Imamo tudi nekaj povratnikov, celo takšnih, ki jim avtomobile odpeljemo nekajkrat letno. A te še najmanj skrbi, se mi zdi, očitno imajo dovolj denarja, da plačajo. Kot bi se hoteli postavljati. Za druge pa je to že kar velik izdatek, saj moraš za odvoz s pajkom takoj plačati 100 evrov, da avtomobil vrnemo, zato po eni strani tudi razumem njihovo jezo,« je pristavil. A opraviti morajo svoje, ko mestni redar odredi odvoz, dodaja. »To je naše delo, prav tako pa redarjevo. Držati se moramo odloka.«
Nekaj najbolj neverjetnih epizod je doživel Marjan Žugič, ki je voznik pajka že 21 let. Lani so ga lovili s katano in mu z njim razbili ogledalo. »Potem ko sem poklical policijo, smo mi lovili njih,« je odvrnil dokaj flegmatično. Pred štirimi leti se mu je zgodilo, da je lastnik avtomobila poklical pajdaše, ki so se hoteli spraviti nanj in na kolega. »Zaklenila sva se v tovornjak, saj imamo jasna navodila, da se moramo v takšnem primeru umakniti. Medtem so prerezali trakove in odpeljali avto.«
Sicer pa se redno dogajajo manjši izbruhi jeze. »Ljudje so čudni, marsikdo je poln samega sebe, a sem že vajen vsega hudega. Za tak poklic moraš biti,« je pristavil. In nadaljeval, da so ženske lahko še bolj »pasje« kot moški, velikokrat pa tudi iščejo izgovore, »češ, samo za dve minuti sem morala parkirati, da sem skočila tja in tja«.
Tretjina manj odvozov
Zadnja postaja avtomobilov je parkirišče LPT na Dolgem mostu, ki je sicer razmeroma odročno, kar prav tako povzroča nejevoljo. A pri nas je le eno, medtem ko jih je v drugih večjih mestih več, kar povzroča še dodatno zmedo, je pojasnil Simonič. Drugod delajo večinoma do desetih zvečer, v Ljubljani pa tudi čez noč, čeprav so večerni obiskovalci, razen ob veselem decembru, zelo redki. Avto je treba prevzeti v 24 urah, vsak naslednji dan parkiranja se zaračuna dodatnih 5 evrov. Nekateri bi za dolgotrajno parkiranje odšteli že malo premoženje in so si verjetno raje premislili, saj najdlje stoječi avtomobili na lastnike čakajo tudi že po tri leta.
Na Dolgem mostu se s strankami srečajo blagajničarji, sicer na varnem za odebeljenim steklom. »Nekateri so normalni, drugi jezni. Imeli smo nekaj zelo hudih primerov, ko smo morali poklicati policijo, a vedno se trudimo najprej sami pomiriti situacijo,« je pojasnila blagajničarka Adrijana Kavaš. Nekajkrat se ji je zgodilo, da so vozniki kar sami dvignili rampo in pobegnili ali pa se postavili pred vhod in zahtevali, da jih spustijo. »Takih stvari ne smeš jemati osebno, takšna je pač naša služba,« je tudi Kavaševa že razvila imunost za takšne pripetljaje.
Do okenca sta medtem pristopila mladeniča. »Imate kakšen dokaz, fotografije, da sem narobe parkiral?« Blagajničarka je mirno odgovorila: »Da, na mestnem redarstvu jih dobite.« Nejevoljni voznik se ni dal: »Kaj, pa še kazen dobim?«. In znova slišal miren odgovor: »Da, po pošti.« Na novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, ampak je le jezno zamahnil z roko. »Nimam cajta!« je odvrnil in šel preverit stanje športno urejenega golfa.
Z neupravičenimi prijavami škode imajo nemalo preglavic, je razložil Simonič. »Res se kdaj zgodi, da tudi mi povzročimo kakšno prasko na avtomobilu ali počeno 'radkapo'. Vsi se še verjetno spominjajo, ko se nam je prevrnil avtomobil. A to so zelo redki primeri, 99 odstotkov pritožb je neupravičenih.« Da bi se pred njimi zavarovali, ekipa na terenu z vseh štirih strani fotografira vozilo.
Sicer pa se število odpeljanih vozil zmanjšuje. Na začetku, se spominja Simonič, so imeli pet pajkov in so odpeljali tudi po sto avtomobilov na dan, danes imajo tri, povprečje odvozov pa se giblje okoli 13 dnevno. Leta 2010 so odpeljali 7484 vozil, lani pa 4797. »Več je con za kratkotrajno parkiranje in urejenih parkirišč. Morda je tudi več ozaveščenosti,« je razložil Beno Simonič. A sodelavci so ga dopolnili: »Le redke izuči. Vsak gleda le na to, da čim hitreje prispe čim bliže cilju.«
Več o dejavnosti ljubljanskega pajka v rubriki Objektivno, stran 24.