Drugačen izbor knjige bi si želeli le trije odstotki vseh anketiranih, a pozornost pritegne dejstvo, da je Vojnovićevo knjigo prebralo zgolj 23 odstotkov vprašanih, ki so jo prejeli v dar. Za primerjavo – Möderndorferjevo Kot v filmu je prebralo 67 odstotkov anketiranih sedmošolcev. Tako osnovnošolci kot dijaki so se udeleževali istovrstnih dejavnosti projekta: obiskali so knjižnico, si ogledali predstavitveni film o delu, nekaj se jih je udeležilo tudi pogovora s piscem. A tudi to očitno ni bilo dovolj, da bi dijake pritegnilo k branju. Izvajalcem projekta (JAK, splošne knjižnice, osnovne in srednje šole) so jo, zdi se, »zagodle« srednješolske učiteljice – izbrani roman je namreč v šoli obravnavala le dobra tretjina srednješolcev. Očitno je šola še vedno kraj, kjer mladi berejo knjige, ki jih zaradi šolskih obveznosti morajo, ne pa tistih, ki jih želijo, kar je uboren poskus za privzgojo ljubezni do knjige.
Rastem s knjigo torej morda res služi promociji avtorjev in agencije, ki ne ve, ali bi si prizadevala za »nakupovalno« kulturo ali bi knjige raje delila zastonj in zaman. Še najbolj v spodbudi JAK uživajo založbe, ki prejmejo subvencijo za izdajo nezanemarljivih dodatnih 21.000 in več izvodov neke svoje knjige, četudi jo nato prebere le slaba četrtina obdarjenih »nekupcev«. Ob Rastem s knjigo, skratka, naše srednješolske rože ali njihova bralna kultura zagotovo ne rastejo.