Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju, na kratko Skica, je pred spremembo vodstva. Po izteku štiriletnega mandata njegove prve vodje Ane Novak bo njeno mesto z avgustom zasedla aktualna vodja službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Barbara Koželj - Podlogar, ki je bila pred dobrima dvema letoma ena od treh uslužbencev, odgovornih za strokovno pripravo in usklajenost vladnega gradiva za ukinitev te institucije. Vlada Janeza Janše je v tednih pred predčasnim koncem svojega mandata gradivo potrdila in institucijo ukinila, sklep o ukinitvi Skice pa je kmalu po nastopu svojega mandata razveljavil naslednji minister za kulturo Uroš Grilc in edino slovensko izključno kulturno ambasado na tujem obudil nazaj v življenje.
Hiša s trdnimi temelji
Barbaro Koželj - Podlogar, ki bo do konca leta izvrševala potrjeni program za leto 2015, smo zaprosili za predstavitev njene vizije vodenja. Natančen program za prihodnje leto mora skladno s predpisi pripraviti do 31. oktobra, že zdaj pa napoveduje intenzivnejše pogovarjanje s slovenskimi javnimi zavodi, agencijami in nevladnimi organizacijami, ki že delujejo na mednarodnem področju, kot pravi. »Podlaga za uspešne predstavitve slovenske kulture na Dunaju je lahko le dobro poznavanje kulturne krajine doma. Na pomanjkanje tovrstnega sodelovanja med Skico in slovenskimi javnimi zavodi, agencijami in nevladnimi organizacijami s področja kulture je doslej opozarjala tudi pristojna strokovna komisija ministrstva za kulturo,« pojasnjuje.
Za Skico so plodovita štiri leta obstoja, je prepričana njena dosedanja vodja Ana Novak, ki se ji mandat izteče konec julija. Ključni dosežek je po njenem že to, da je Skica vzpostavljena in umeščena v prostor, saj je kljub minimalni kadrovski zasedbi do konca leta 2014 organizirala 72 dogodkov in gostila okoli 200 ustvarjalcev. Na osnovi izkušenj Novakova ocenjuje, da je za bodočnost bistveno, da tudi naprej ostane prožna in sposobna hitrega odzivanja na pobude avstrijskih ali slovenskih ustvarjalcev. Ključno se ji zdi povezovanje: »Moje zlato pravilo je, da morata biti pri vsakem projektu slovenski in avstrijski partner,« pravi Novakova. Pomembno se ji zdi tudi vzpostavljanje in negovanje trajnih partnerstev z avstrijskimi institucijami in ustvarjalci, saj ugotavlja, da so tudi Avstrijci bolj zainteresirani za dejanska vsebinska projektna partnerstva, ki presegajo zgolj gostovanja ali najeme prostorov. »Nujno se mi zdi tudi za našo samorefleksijo, da se avstrijski partnerji izrečejo o slovenski produkciji,« pravi Novakova in navaja primere dobre prakse, ko je pri pripravi slovenskih filmskih dni izbor filmov opravil avstrijski partner.
Sebe hodimo gledat v tujino
Sicer pa Novakova opozarja tudi na širši problem, namreč na zgolj kratkoročne interese slovenskih ustvarjalcev in institucij za sodelovanje z avstrijskimi. »Težko je verjeti, a izkušnje potrjujejo: interes za prodor v tujem prostoru je na slovenski strani pogosto le navidezen ali hipen,« ugotavlja. »Večkrat mi je bilo očitano, da se ponavljajo imena sodelujočih. Take izjave kažejo na kratkovidnost. Vidnost posameznega ustvarjalca ali ustanove je treba graditi dlje časa, po korakih. V nasprotnem primeru pride in gre, naslednji teden se ga nihče več ne spomni.« Problematizira tudi odnos Slovencev do promocije svoje kulture: »Zdi se mi, da imamo Slovenci radi predvsem kulturne piknike – da gremo sami sebe gledat v tujino. Spodbujati velja, da pri tem gledamo tudi kontekst – torej kakšno je okolje, v katerem piknikujemo, in kaj se dogaja v njem.«
Dosežek je že to, da ima Ana Novak Skico komu predati, saj je bila februarja 2013 za nekaj mesecev ukinjena, kar je zasluga tedanjega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka oziroma vlade, ki je predlog ministrstva potrdila. Zanimivo je, da je bila ena od pripravljalcev vladnega gradiva za ukinitev institucije tedaj prav Barbara Koželj - Podlogar, in sicer v vlogi generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost v okviru tedanjega »megaministrstva«. Ukinjanje je takrat potekalo v nekonstruktivnem vzdušju, saj je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec predlogu Žige Turka javno nasprotoval ter se zavzel za Skico kot institucijo, ki je cilje svoje ustanovitve dosegla. Na ukinjanje ima slabe spomine tudi Ana Novak, ki pravi, da je bila pred novico o ukinitvi dobesedno postavljena: »Nihče me ni poklical, še manj se je našel junak, ki bi dal vsaj en argument. Nihče na ministrstvu za kulturo ni vprašal ne o izvedenih projektih ne o financah Skice. Ko gledam nazaj, je bilo vse skupaj res bizarno.«
Za komentar smo zaprosili bodočo vodjo Skice, ki zanika, da bi predlog ukinitve dal direktorat, ki ga je vodila. »To je bila izključno politična odločitev, torej odločitev takratnega vodstva MIZKŠ.« Pojasnjuje, da je želel tedanji minister Turk na račun Skice reševati Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, ki je imel dolgoletne finančne težave in je pred pol leta dokončno ugasnil v stečaju. Inštitut je deloval predvsem kot organizator predavanj, simpozijev in gostovanj znanstvenikov, ni pa vidneje deloval na področju promocije umetnosti, a Turk je kljub temu svoj predlog utemeljeval s stroškovno racionalizacijo promocije kulture na Dunaju. »Direktorat za ustvarjalnost, ki sem ga v tistem času vodila, je opozoril na nespametnost ukinjanja Skice in tudi na negativne posledice,« dodaja Barbara Koželj - Podlogar.
