Ekonomika šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki so jo porušile podražitve projekta, dvig cene velenjskega premoga in rekordno nizke cene električne energije, je začela skrbeti tudi njegove mednarodne financerje.
Po naših informacijah želi Evropska investicijska banka (EIB), ki je za gradnjo TEŠ6 odobrila 550 milijonov evrov vredno posojilo, od države dodatna zagotovila, da bo ta jamčila za njihovo vračilo. V EIB naj bi bili namreč zaskrbljeni, ker so v TEŠ prekršili domala vse zaveze, ki so jih dali državi ob odobritvi 440 milijonov evrov poroštev, s katerimi je zavarovano posojilo te banke.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da »dodatna zagotovila EIB niso potrebna«. »Poroštvene pogodbe veljajo do konca obdobja, za katero so sklenjena,« so pojasnili. Toda v EIB so očitno pozorno prebrali poroštveni zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 2012 v času druge vlade Janeza Janše. Ta namreč med pogoji, pod katerimi je država odobrila poroštvo TEŠ za najetje posojila pri EIB, eksplicitno navaja tudi končno skupno vrednost projekta. Ta mora biti, tako pravi zakon, nižja od 1,3 milijarde evrov. Prag so v Šoštanju presegli že nekaj mesecev po sprejetju zakona. Spomladi 2013, kmalu po tistem, ko je s položaja direktorja TEŠ odstopil Simon Tot, je namreč uradna cena projekta presegla 1,4 milijarde evrov. Hkrati so snovalci TEŠ6 prekršili še dva od pogojev, ki jih omenja zakon. S pogodbo o ureditvi razmerij, ki so jo v Šoštanju podpisali z državo, so obljubili, da bo cena, ki jo bodo plačevali za premog, znašala največ 2,25 evra na gigadžul in da donosnost projekta na kapital ne bo nižja od devetih odstotkov. Oba pogoja sta lani tudi uradno padla.
So prodajne cene elektrike iz TEŠ napihnjene?
To so opazili tudi v EIB. Predstavniki te banke naj bi že konec aprila obiskali HSE. Pojasnili so, da želijo še pred junijskim začetkom polnega obratovanja TEŠ6 od države jasen signal o njenem nadaljnjem jamstvu za posojilo. Tega bi jim vlada dala s potrditvijo zadnje, skupaj že šeste različice investicijskega programa za TEŠ6, ki jo je že februarja prejela od Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Toda nanjo bodo v EIB očitno morali še počakati. Kljub nekaterim drugačnim napovedim namreč vlada danes še ne bo obravnavala načrta. Gradivo, povezano s TEŠ6, naj bi do nadaljnjega obtičalo v vladni proceduri.
Za to naj bi po naših informacijah obstajala najmanj dva razloga. Prvič, v vladi naj bi še vedno čakali na poročilo Slovenskega državnega holdinga (SDH) o morebitnih luknjah v zadnji različici investicijskega načrta in na ugotovitve tujega recenzenta (nemškega Vattenfalla). Ključno vprašanje je, ali so prihodki, ki jih bo s prodajo električne energije ustvarjal TEŠ, v njem res vsaj deloma umetno napihnjeni. Načrt namreč predvideva hitro rast prodajne cene: s 47 evrov na megavatno uro v letu 2017 na 71 evrov v letu 2021, ko naj bi se elektrarna znašla na zeleni veji. Če takšne rasti cen ne bo, bo elektrarna, ki bo v prvih štirih letih obratovanja novega bloka ustvarila več kot 210 milijonov evrov izgube, to proizvajala tudi po letu 2020. To bi lahko v dodatne težave spravilo tudi HSE.
Kazni tudi za vodilne v HSE in TEŠ
Drugi razlog se nanaša na morebitne sankcije, povezane s kršitvami popravljenih zavez. Te so do zdaj zadevale izključno TEŠ kot pravno osebo, ki bi morala zaradi kršitev plačati 100.000 evrov, a je državo zaprosila za oprostitev kazni. Po novem naj bi vlada ost sankcij usmerila v vodilne v HSE in TEŠ. V prihodnjih tednih naj bi postavila cilje, ki jih bodo morala izpolniti poslovodstva holdinga in elektrarne.
Zatika se tudi pri začetku poskusnega obratovanja novega 600-megavatnega bloka. Še prej mora namreč ta opraviti tehnični pregled, ki so ga državni inšpektorji za infrastrukturo začeli 7. maja. Po nekaterih informacijah so v Šoštanju želeli nov blok za deset dni poskusno zagnati še ta teden, a bodo morali načrte preložiti. Komisija, ki vodi pregled, naj bi namreč v TEŠ že sporočila, da bi lahko pregled trajal tudi mesec dni. To pa bi lahko bila voda na mlin Alstomu, dobavitelju glavne tehnološke opreme za TEŠ6. V Šoštanju so nam potrdili, da je Alstom v primeru zamude pri začetku pogodbenega poskusnega obratovanja upravičen do odškodninskega zahtevka. Ta znaša po naših podatkih okoli 20.000 evrov za vsak dan zamude. »Blok 6 še ni začel poskusno obratovati, saj za to še niso izpolnjeni vsi pogoji,« so sporočili iz TEŠ.
