Trije evropski komisarji so včeraj predstavili novo začasno agendo za migracije. Z njo naj bi vse težje breme številnih prihajajočih migrantov v južne evropske članice in druge države, kjer množično prosijo za azil, primerno porazdelili med članice EU. Bruselj je oblikoval poseben porazdelitveni ključ, ki ga je matematično utemeljil na osnovi BDP posamezne države, števila prebivalcev, števila prošenj za azil, že preseljenih beguncev ter stopnje brezposelnosti v posamezni državi članici. Na osnovi tega ključa bi največ azilantov, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, morale sprejeti Nemčija (18,42 odstotka), Francija (14,17 odstotka), Italija (11,84 odstotka), Španija (9,10 odstotka) in Poljska (5,64 odstotka). Za Slovenijo je evropska komisija predvidela sprejetje 1,15 odstotka azilantov. Konkretne številke bodo znane, ko bo jasno, koliko migrantov se bo pripravljenih preseliti iz ene države članice v drugo.
Cerar: Sodelovanje je prostovoljno
Trenutno se ne ve, koliko azilantov bi v premestitev znotraj EU privolilo, še zlasti pa ni znano, v katero državo bi se hoteli preseliti. Med bolj priljubljenimi so tiste, kjer je že zdaj prosilcev za azil preveč, denimo v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem. Končna shema porazdelitve beguncev naj bi bila znana do konca maja. Že zdaj je jasno, da v njej predvidoma ne bodo sodelovale tri države. Danska je v evropski pogodbi namreč že v preteklosti dosegla popolno izvzetje iz migracijske politike, Velika Britanija in Irska pa sta dosegli možnost, da se sami odločita za morebitno sodelovanje. Ne v Londonu ne v Dublinu ni interesa za sprejem novih azilantov. Porazdelitvi migrantov nasprotujejo še na Madžarskem, Češkem in Slovaškem.
Slovenski premier Miro Cerar je včeraj dejal, da »želi biti Slovenija solidarna in želi pomagati beguncem ter drugim članicam EU«. Poudaril pa je, da so se voditelji članic EU na aprilskem vrhu dogovorili, da bo sodelovanje prostovoljno. O konkretnih številkah, koliko prebežnikov bi bila Slovenija pripravljena sprejeti, Cerar ni želel govoriti. Pred nekaj tedni je dejal, da bi lahko sprejeli do dvajset beguncev. Da bodo »natančno preučili zmožnosti in kapacitete naše države«, so nam odgovorili tudi z notranjega ministrstva, ki je pristojno za prosilce za azil in begunce. Po naših informacijah je v Bruslju predvidenih dvesto oseb število, ki bi ga nastanitvene zmogljivosti MNZ še prenesle. Težje vprašanje pa je, ali je s sedanjimi zmogljivostmi ministrstvo sposobno dvesto ali več osebam pomagati, da se z izobraževalnimi in zaposlitvenimi programi uspešno integrirajo v slovensko družbo.
Britanci nasprotujejo
V evropski komisiji zagotavljajo, da vsem migrantom, ki prispejo v EU, ne bodo avtomatsko podelili azilantskega statusa, prav tako neupravičenih prosilcev ne bodo vrnili v njihove domovine, kjer bi jim grozilo preganjanje. S tem argumentom vsaj delno odgovarjajo očitkom Velike Britanije, ki je nov kvotni sistem zavrnila še pred njegovo predstavitvijo. V Londonu namreč trdijo, da EU ne stori ničesar za vrnitev ekonomskih migrantov, ki niso upravičeni do azilantskega statusa, v njihove domovine. Pravijo, da bi nova načrtovana porazdelitvena shema zgolj ogrozila življenja še več ljudi, saj bi se še bolj množično podali na nevarno pot skozi Sredozemlje. Iz Bruslja je sledil jasen ugovor. »Naši državljani so zahtevali ukrepanje zaradi razmer v Sredozemlju. Ne razumem, kako lahko trdijo, da bi ti ukrepi stvari še poslabšali,« je dejal podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans.
Migracijske tokove bi evropska komisija želela urediti tudi s pomočjo druge naselitvene sheme. Do konca leta 2016 naj bi iz najbolj ogroženih afriških in bližnjevzhodnih držav s pomočjo visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR) v EU zakonito preselila 20.000 prosilcev za azil. Največ teh azilantov bi morala sprejeti Nemčija (3086). Slovenija se z določeno kvoto 207 oseb uvršča skorajda na sam rep te lestvice, manj bi jih sprejeli le v Luksemburgu, na Malti in Cipru. Za naselitev teh 20.000 azilantov bo evropska komisija namenila 50 milijonov evrov oziroma 2500 evrov na azilanta.