»Ne oziram se na nikogaršnje pohvale ali graje. Preprosto sledim svojim občutkom.« Misel, ki jo je izrekel Mozart, bi brez dvoma lahko prišla tudi iz ust nadarjenega mladega glasbenega ustvarjalca. Karima Zajca.
Zdaj že dijak tretjega letnika Gimnazije Kranj je svojo glasbeno pot začel, ko je hodil v tretji razred osnovne šole in se je vpisal v kranjsko glasbeno šolo. Od takrat naprej pa vse do drugega letnika gimnazije ga je spretnosti na kitari učila profesorica Nataša Bogataj, nato pa ga je pod okrilje vzel profesor Uroš Usenik. Nadobudni glasbenik pa se je nad strunasto lepotico navdušil že veliko prej. Sam je dejal, da ga je navdihnil igralec Antonio Banderas v filmu Desperado. Že pri štirih letih je tako na zlati poroki svojih starih staršev goste povprašal po glasbenih željah ter jim jih po posluhu vsem po vrsti tudi izpolnil. Ker pa mu klasična kitara po osmih letih učenja ni več postavljala pravih izzivov, je v prvem letniku srednje šole posegel po bas kitari, ki jo danes, po dobrih dveh letih učenja, že dodobra obvlada. Kot pravi glasbenik pa se je želel preizkusiti tudi v inštrumentu druge vrste, zato je lani začel vaditi igranje na tubo, s katero že redno koraka v vrstah pihalnega orkestra. Pri vsem tem pa ne smemo spregledati njegovih pevskih sposobnosti. V osnovni šoli je od sedmega do devetega razreda obiskoval pevski zbor, v katerem je velikokrat nastopal tudi kot solist. V osmem razredu je tako odpel pesem Caresse sur I ocean (Sapice čez ocean).
Moramo ga imeti!
Nič presenetljivega ni, da ga zaradi vsestranskosti z veseljem vabijo v različne inštrumentalne, vokalne in priložnostne zasedbe. Že zelo zgodaj je nastopal v kitarskem orkestru Glasbene šole Škofja Loka, kasneje pa ga je tamkajšnji mentor Denis Kokalj vključil tudi v kitarski trio Al Capone. V Glasbeni šoli Kranj je sprva igral v kitarskem duetu, nato pa se je prav tako priključil kitarskemu orkestru, v katerem vztraja še danes. Kot dolgoletni učenec kranjske glasbene šole se je z drugimi bivšimi učenci pred dvema letoma povezal v skupino Ta vztrajni, ki vsako leto sama organizira koncert, na katerem mladi instrumentalisti pokažejo svoje sposobnosti.
Kot dijak gimnazije, v kateri ima glasba zelo pomembno vlogo, je takoj pristal v Velikem simfoničnem orkestru Gimnazije Kranj, v drugem letniku pa se je vključil tudi v fantovsko pevsko skupino. Ta je naslednje leto razpadla, člani pa so se priključili mešanemu pevskemu zboru. Danes v njem zaseda mesto predsednika in tako skrbi za razporeditev vaj, razdelitev notnega gradiva ter vsesplošno pomaga dirigentki.
Svoj glasbeni talent je zagotovo podedoval po očetu, prav tako kitaristu, ki je vodja tamburaškega orkestra Britof. Sin mu tako občasno priskoči na pomoč pri igranju in izvedbi koncertov.
Lani je Karim postal tudi član Pihalnega orkestra občine Šenčur. Sprva mu je priskočil na pomoč kot bas kitarist, zdaj pa se je zaradi pomanjkanja nizkih trobil začel učiti tudi tubo. Pri tem ni treba poudariti, da zelo hitro napreduje in že sodeluje na številnih povorkah.
Vedno pripravljen pomagati
Vsem obveznostim navkljub pa mladenič z veseljem priskoči na pomoč tako profesorjem, ki potrebujejo glasbeno točko na literarnem večeru, kot tudi dirigentom, ki ga z veseljem vprašajo za mnenje. Ostaja torej prva izbira, ko je treba sestaviti priložnostne zasedbe in izbrati prireditvi primerno gradivo. Tudi postavitev odra in razporeditev inštrumentov največkrat poteka prav pod njegovim vodstvom. Na mesto nastopa tako vedno pride prvi in odide zadnji, ko poskrbi, da je vsa oprema pospravljena in je prizorišče tako, kot je bilo pred koncertom. »Muzika je zelo zabavna. Vsakič odkriješ kaj novega o svojih sposobnostih, enkrat dobro, drugič slabo,« pravi Karim.
In nazadnje je tu še pisanje priredb. Karim se namreč preizkuša tudi v pisanju aranžmajev, bodisi za manjše skupine bodisi za večje zasedbe. Tako je spisal priredbo Armstrongove pesmi za svojo sestro, sicer odlično klarinetistko, očetovemu tamburaškemu orkestru (ta sicer skladbe ni izvajal, saj naj bi bila zanj pretežka), šolskemu pevskemu zboru, priložnostnemu bendu za nastop na španskem večeru ter vokalno-instrumentalni zasedbi, ki bo nastopila na spomladanskem koncertu. »V prihodnosti želim postati dirigent,« je odgovoril na vprašanje o svojem sanjskem poklicu. V svoji skromnosti pa glasbeni genij še dodaja, da bi se rad resnično izpopolnil v igranju na kitaro, saj sam vedno stremi k popolnosti. Poleg tega si želi postati tudi mojster ozvočenja, bobnar in verjetno še kaj.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.