Isto vprašanje sem v ponedeljek zastavil politologinji Biljani Vankovski, ki pa je odgovorila, da je problem morebiti drugje. »Makedonci nočejo pristati na izsiljevanje Grčije, za Albance pa to ni nikakršen problem, ker svoje identitete ne vežejo na to ime.« Pojasnila je, da se problematiziranje makedonske identitete zlorablja v notranjih mednacionalnih odnosih tako, da Albanci izgubljajo potrpljenje in v sporih dobivajo s trditvami, da so oni avtohton narod, Makedonci pa izmišljen. Albanci so nestrpni, ker pričakujejo, da bo vstop države v EU in Nato omogočil njihovo integracijo v vsej regiji. Makedonci pa so med tem razdeljeni med dve politični opciji, v katerih se voditelji obravnavajo ne kot konkurenčni politiki, ampak kot smrtni sovražniki. Stisnjena med ekonomsko krizo, upor prebivalcev in verske vojne je država nestabilna in lahko ranljiva tvorba, ki je na pragu etničnih spopadov velikih razsežnosti.
Pa vendar se je analitik albanskega rodu Mersel Biljali na to odzval z zanikanjem. »Ne gre za sovraštvo med narodoma. Albanci in Makedonci živijo drugi poleg drugih brez težav.« Problem da je kriminalizirana oblast, ki se ne ustavi pred ničimer, da bi se ohranila na položaju in je pripravljena na vse. Zanj v Kumanovu ni šlo za trenja med dvema narodoma, ampak za spopad dveh mafij.
Oba sta zagotovila, da je položaj skrajno nelogičen in težko razumljiv tudi za ljudi, ki v njem živijo. Nelogične situacije so nevarnejše od logičnih. V Makedoniji je dobro oborožena in izurjena skupina, ki je prišla s Kosova, izvedla napad na mesto, ubila osem policistov in jih okoli štirideset ranila. To kaže na visoko stopnjo izurjenosti in organiziranosti ter na načrt širitve albanskega državnega ozemlja na račun Makedonije. Vendar so napadli mesto na območju, kjer je več slovanskega prebivalstva kot albanskega, z zaledjem, ki meji na Srbijo in je blizu prestolnice. Mesta niso mogli osvojiti, umakniti pa se tudi niso imeli kam. Albanci od te akcije niso imeli nobene koristi, Makedonci tudi ne, ker je življenje obojih še nekoliko manj stabilno. Napad je bil brez vsake logike. Dobro izurjene skupine, ki znajo onesposobiti posebno enoto paravojaške policije, pa ne napadajo tarč, ki nimajo nobenega smisla.
Evropa bi morala zaradi tega biti zaskrbljena. V Makedoniji se ni zgodilo nekaj starodavnega, kar izhaja iz nepomirljivih stoletnih sovražnosti, ampak moderni konflikt s pravili našega časa. Ne velike ne majhne, sodobne vojne nimajo nobenega smisla. Invazija na Irak ga ni imela, napad na Libijo je bil popolnoma nelogičen, uničenje Gaze brez kakršne koli racionalnosti, kalifat je brezumna operacija, napada arabskih držav na Jemen ni mogoče razumeti drugače kot napada blaznosti. Evropa ima težave reagirati tudi ob enostavnih in lahko razumljivih spopadih. Na svojem repu pa je zdaj soočena s spletom držav na robu modernega konflikta. Uvožen pa ni od nikoder. Na meji z Grčijo je to popolnoma evropski izum, ki ga ne more rešiti nihče drug.
