Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu skupine A v Ostravi po tekmi številka pet morda že v brezizhodnem položaju v boju za obstanek med elito. Po novem porazu z Norveško, ki je bila včeraj po odlični igri z igralcem več boljša s 3:1, sta edini tekmici za predzadnje mesto v skupini le še Slovenija in Danska. Njun medsebojni dvoboj bo v ponedeljek, a za slovensko reprezentanco bo štel tudi razplet današnjega dne. Če Danci zvečer premagajo Norvežane, Slovenija pa jutri izgubi proti Združenim državam Amerike, bodo risi že pred zadnjim dejanjem obsojeni na vnovično predčasno slovo iz najvišjega razreda.
Selektorja moti seštevanje porazov
Selektor Matjaž Kopitar je za včerajšnji silno pomemben obračun z Norvežani znova sestavil udarni napad z Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, ki ga je večer prej razstavil. S tem je le potrdil domneve poročevalcev z novinarskih tribun, da je Slovenija v četrtek proti Finski dejansko preračunavala, da bi hokejisti privarčevali moči. Poteza ni obrodila sadov, saj je reprezentanca na češkem severovzhodu še vedno brez zmage. Če bo pri tem ostalo tudi po predtekmovanju, bo turnir v Ostravi že drugo zaporedno veliko tekmovanje, na katerem Slovenija ne bo ujela niti ene zmage. Ni nepomembno, da je že zdaj pri štirinajstih zaporednih porazih med elito, kar je najmanj v navzkrižju z osnovnimi cilji. Selektorja Kopitarja motijo mediji, ki vestno opozarjajo na skupek porazov, a se bo moral navaditi, da je statistika včasih pač neizprosna. »Utrujen sem že od teh porazov. Ubija me, ker vem, da bi lahko zmagovali, a ne gre. To je že tretje prvenstvo v nizu, ko se nam dogaja ista zgodba. Bratislava, Stockholm in zdaj Ostrava,« je povedal Matjaž Kopitar.
Hokejske strokovnjake bi bilo smiselno vprašati za oceno, ali je izbrana vrsta nemara celo bolje igrala pred dvema letoma v Stockholmu kot zdaj v Ostravi, ko ima v svojih vrstah največjega zvezdnika iz Los Angelesa. Veliko slabši kot običajno so Rok Tičar, Žiga Jeglič in Robert Sabolič, ki veljajo za ene ključnih napadalcev sedanjega rodu, a na Češkem nimajo pravih idej. Sabolič postaja vse bolj nervozen, Tičar ima premalo smisla za organizacijo napada, Jeglič pa si ne ustvari dovolj prostora, da bi si priigral priložnosti.
Našemu namigu o slabšem učinku drugega napada je včeraj prikimal tudi Kopitar: »Ko so razigrani, jih je težko zaustaviti. Ko jim ne gre, pa jih s težavo umiriš. Posledica tega je bil Saboličev prekršek proti Norveški. S tako hitrostjo se ne bi smel zaleteti v tekmeca, saj je to takoj izključitev.« Selektor ocenjuje, da ključni hokejisti niso v formi.
Sklepamo lahko, da je to zaradi pomanjkanja kakovostnih tekem med pripravami, obenem pa je krivo tudi dejstvo, da so pomembni igralci sklenili klubsko sezono že ob koncu februarja in začetku marca. Kopitarja je včeraj proti Vikingom tudi zmotilo, da njegovi varovanci niso blokirali tekmečevih strelov, kot so se dogovorili med taktično pripravo za peti obračun prvenstva. Pritrditi gre selektorjevi ugotovitvi, da je Slovenija s težavo pripeljala plošček do norveškega gola, medtem ko je bil nasprotnik ravno v tem delu igre superioren. Norveška je z veliko modrosti in umirjenosti osvojila prostor na sredini igrišča, kar ji je omogočalo lažje prehode v napad.
Si Slovenija zasluži obstanek?
Selektor Matjaž Kopitar včeraj ni bil jezen, marveč žalosten, kot se je izrazil. »V hokeju si moraš marsikaj zaslužiti. Zdaj ne odločamo več o svoji usodi. Zanko imamo že zelo tesno okoli vratu, a smo že pred tekmo vedeli, kaj sledi porazu. Morda bomo imeli srečo in bomo v ponedeljek dobili še eno priložnost za preživetje,« je razlagal. Slovenija mora v Ostravi izboljšati predvsem realizacijo, saj je na petih tekmah dosegla zgolj sedem golov, kar je za tako visoko raven tekmovanja premalo.
Za primerjavo – v Stockholmu je bila ob izpadu iz elite na sedmih tekmah uspešna dvanajstkrat. Znotraj kolektiva je opaziti premalo ustvarjalnosti v napadu. Za zdaj sta bila pri ustvarjanju akcij na pričakovani ravni pravzaprav le Anže Kopitar in Jan Muršak. Drugemu bodo morali soigralci še bolj odpreti prostor, da bo lahko v največji meri razvil svojo prepoznavno hitrost, ki jo je včeraj unovčil ob edinem slovenskem golu. Mimogrede, Muršaka je včeraj v drugi tretjini močno zapeklo, ko ga je plošček zadel v gleženj, a slikanje po koncu tekme ni pokazalo hujše poškodbe. Omenimo tudi, da je vratar Robert Kristan proti Norveški dva gola prejel med nogama, pri čemer bi vsaj pri drugem zadetku lahko posredoval boljše. Po tekmi je imel solzne oči, kar govori o tem, kako močno si želi svoje druge zmage v najvišjem razredu.
Kako se po današnjem prostem dnevu, ko so Slovenci že odpovedali načrtovani trening, lotiti jutrišnjega izziva proti ZDA in sklepnega ponedeljkovega večera proti Danski? »Zagotovo bomo iskali priložnost tudi proti Američanom, a če bo ključna tekma z Danci, verjemite, da jutri ne bomo šli z glavo skozi zid. Če bomo v ponedeljek reševali kožo, vam že zdaj povem, da bodo igrali samo tisti, ki bodo pregriznili plošček. Kdor se bo samo vozil po ledu, bo obsedel na klopi,« je bil neposreden Matjaž Kopitar.
Ob zaključku predtekmovalnega dela na svetovnem prvenstvu se porajajo vprašanja, ali je Slovenija po številnih porazih mentalno sploh še na dovolj visoki ravni za morebiten rezultatski zasuk. Glede na prikazano ni izključeno, da je priložnost zakockala že na uvodu proti Belorusiji, saj so se šele zdaj pokazale vse razsežnosti poraza na premieri. Medtem ko so Belorusi ravno po zmagi nad Slovenijo dobili krila in v nadaljevanju odločno krenili v boj za četrtfinale, je našo reprezentanco po grbi udarila preslaba pripravljenost na začetek šampionata.
Kot je v včerajšnjem intervju na teh straneh dejal nekdanji reprezentant Ivo Jan, Slovenija v Ostravi močno pogreša vedno dobrodošle nasvete finskega strokovnjaka Karija Savolainena. Pred začetkom olimpijskih kvalifikacij v Vojensu pred dvema letoma je Savolainen pripravil tako odličen skavting, da je imela Slovenija bistveno lažje delo pri naskoku na podvig. Očitno je, da trenerski štab svoje domače naloge tokrat ni opravil optimalno.
