Vlada je naposled uvedla davčne blagajne. Zaradi lažjega prehoda jih bo mogoče uporabljati že od 1. decembra letos, uradno pa bodo nujne od 2. januarja 2016.
Obvezne bodo za vse zavezance, ki poslujejo z gotovino in so po zakonu o DDV dolžni izdajati račune. Teh je po ocenah finančne uprave okoli 80.000. Tisti, ki niso zavezanci, denimo branjevci na tržnicah, jih ne bodo potrebovali. Vlada je za lažji prehod na novi sistem določila dveletni rok, ki bo trajal do konca leta 2017. V tem času bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v desetdnevnem roku potrjevali na finančni upravi. Rešitev je namenjena predvsem velikim podjetjem (kot je Pošta Slovenije), ki imajo na terenu veliko zaposlenih in bodo morali vsakega opremiti z ustrezno napravo za potrjevanje računov. Obrtniki, ki ne izdajajo veliko računov, bodo lahko uporabili posebno aplikacijo, ki jo bo finančna uprava postavila na portal eDavki.
Postopek v sekundi ali dveh
Davčne blagajne bodo delovale po sistemu on-line, ki ga je s precejšnim uspehom že uvedla Hrvaška. Preprosto povedano gre za to, da tisti, ki izda račun, denimo natakar, tega še pred izdajo stranki prek spletne povezave pošlje finančni upravi. Informacijski sistem finančne uprave poslane podatke samodejno preveri, račun potrdi in davčni blagajni zavezanca pošlje posebno identifikacijsko oznako, ki se izpiše na računu. Postopek bo po zagotovilih vlade trajal manj kot dve sekundi.
Zavezanci bodo lahko za izdajo računov uporabljali katerokoli elektronsko napravo – namizni, prenosni ali tablični računalnik, pametni telefon in tudi sodobne registrske blagajne z dostopom do spleta in prek njega do informacijskega sistema. Menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, po oceni vlade ne bo potrebna. Če spletna povezava zaradi nepokritosti področja s signalom, okvare ali izpada sistema začasno ne bo delovala, bodo lahko zavezanci račune izdali s pomočjo t. i. vezane knjige računov (vsaka vsebuje po 50 kompletov obrazcev za račune, naprodaj so v papirnicah). V dveh delovnih dneh jih bodo nato morali potrditi na finančni upravi. Na območjih brez internetnih povezav (v planinskih kočah) bodo morali dobiti ustrezno potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, za izdajo računov pa bodo lahko ves čas uporabljali vezano knjigo.
Strošek uvedbe davčne blagajne naj bi znašal do 300 evrov, odvisno od tega, ali zavezanci že imajo elektronske naprave za izdajo računov in možnost dostopa do spleta. Državna sekretarka Mateja Vraničar pojasnjuje, da se vlada za dodatne olajšave in spodbude pri tem ni odločila zato, ker bodo lahko zavezanci stroške za nadgradnjo informacijskega sistema uporabili za znižanje davčne osnove, ob tem pa uveljavili tudi 40-odstotno olajšavo za investicijska vlaganja.
OZS: Zakon ne bo zajel šušmarjev
Na spremembe so se že ostro odzvali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer uvedbi davčnih blagajn nasprotujejo že vrsto let. Opozarjajo, da bodo prevelik strošek za gospodarstvo in da vlada z uvedbo krši zavezo iz socialnega sporazuma, po kateri gospodarstva ne bo dodatno obremenila. Ocenjujejo, da bo za nakup in vzdrževanje davčne blagajne v povprečju treba odšteti od 1500 do 1800 evrov na leto, a to po mnenju vlade in tudi računalniških podjetij ne drži. V OZS so tudi prepričani, da davčne blagajne ne bodo bistveno zmanjšale obsega sive ekonomije in dela na črno. »Šušmarji jih ne bodo uporabljali, kar pomeni, da bo država s tem ukrepom znova kaznovala le tiste, ki davke in prispevke plačujejo,« je ogorčen predsednik OZS Branko Meh. Namesto blagajn predlaga znižanje davčnih stopenj in uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje«.
