V boj za točke pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), ki ne vplivajo na končne ocene pri posameznih predmetih in veliki večini devetošolcev ne pomagajo – ali škodijo – pri vpisu v posamezno srednjo šolo, se je včeraj podalo več kot 35.000 osnovnošolcev. Pri vpisu v šolo štejejo zgolj končne ocene obveznih predmetov v zadnjih treh razredih, dosežki pri NPZ pa samo v primerih, ko se v šoli z omejitvijo vpisa na spodnji meji znajde več kandidatov z enakim šolskim uspehom.
Predraga informacija
Kot stalno poudarja direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, so dosežki dodatna informacija učencem in staršem o tem, kakšno je njihovo znanje glede na standarde v učnih načrtih. Poleg tega so dosežki koristna informacija šoli, na podlagi katere lahko učenci skupaj z učitelji primerjajo svoje dosežke z državnim povprečjem. Analiza, ki jo kasneje naredi izpitni center, pa pokaže, pri katerih nalogah v posameznih preizkusih znanja so bili učenci posebno uspešni oziroma katerim vsebinam in učnim ciljem bi bilo treba namenjati še dodatno pozornost.
Da so informacije predrage, je ena od učiteljic, ki ne želi biti imenovana (njeno ime hranimo v uredništvu), zapisala v pismu. Prepričana je, da bi nacionalne preizkuse v sedanji obliki morali ukiniti, saj je 400.000 evrov na leto, kolikor naj bi po besedah nekdanjega ministra za izobraževanje Jerneja Pikala stali, zgolj za informacijo o znanju odločno predrago – sploh zdaj, ko »hoče naša država privarčevati milijone... To so visoke številke, posebno v času, ko ni denarja za učbenike, ko so učbeniški skladi prazni in bi nam denar še kako prav prišel,« piše učiteljica.
»Učiteljski glas proti izvajanju NPZ je neučinkovit in prešibak.« Pravo moč imajo po njenem mnenju starši, zato je naša sogovornica prepričana, da bi morali biti seznanjeni tudi s stroški izvajanja NPZ. »Da vidijo, za kakšne neumnosti gre njihov denar, za učbenike in za kaj drugega pa ga ni.«
Pri denarju se je začelo in končalo
Kakšno vlogo bo imelo v prihodnje nacionalno preverjanje znanja, bo morda znano že danes, ko se bo poslancem odbora za izobraževanje predstavila kandidatka za ministrico za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Zgolj »formativno« vlogo izpitov, ki niso vpisani v spričevalo in zaradi katerih ni možno niti z nezadostno izkazanimi dosežki ponavljati razreda, je zagovarjal nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Njegova naslednica Stanka Setnikar Cankar se z njim ni popolnoma strinjala, zato se je nameravala v vlogo teh izpitov poglobiti in jo preučiti s strokovnjaki, a je pred tem odstopila.
Prav z (in)formativno vlogo NPZ je bil povezan tudi nedavni zaplet s plačevanjem učiteljev za vrednotenje izpitnih pol. Maturitetni popravljalci naj bi bili namreč za to delo po pojasnilih ministrstva ves čas dodatno plačani prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima matura na zaključek srednje šole in na vpis na fakulteto. Popravljalci NPZ so plačilo, po seriji groženj, dobili šele letos.
