V veliki meri vozijo varno
Predvsem v Ljubljani je večkrat mogoče slišati kritike na račun voznikov mestnih avtobusov, ki da so pogosto preveč agresivni med vožnjo, na manj obremenjenih progah po primestju Ljubljane pa vožnja z mobilnim telefonom v rokah ni ravno redkost. A stanje nikakor ni kritično, mirijo na ljubljanski policijski upravi. Prej nasprotno: »Glede na statistične podatke in ob upoštevanju dejstva, da gre za poklicne voznike, ki so vsakodnevno na cesti, lahko ugotovimo, da vozniki avtobusov v veliki meri vozijo varno oziroma upoštevajo cestnoprometne predpise. Vsekakor pa sta vsaka prometna nesreča in vsak prekršek odveč,« ocenjuje Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave.
Ljubljanski policisti statistike ne obdelujejo glede na vrsto prevoza (mestni, medkrajevni, šolski in drugo), na območju celotne policijske uprave, ki zajema tudi dobršen del Dolenjske in Notranjske, pa so voznikom avtobusov lani našteli 146 prekrškov. Največ, 43, zaradi prehitre vožnje.
Med statističnimi podatki pozitivno izstopajo zgolj trije prekrški zaradi neupoštevanja prednosti, negativno pa dva primera vožnje pod vplivom alkohola, osem voženj v rdečo luč in celo štirje primeri vožnje v napačno smer. V lanskem letu so ljubljanski policisti obravnavali 136 prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni vozniki avtobusov, ki so bili v 45 primerih tudi v vlogi povzročitelja. Na LPP pa pojasnjujejo, da so bili lani njihovi vozniki udeleženi v 50 prometnih nesrečah (ob kar 85.000 vožnjah avtobusov) ter da so najpogostejši vzroki za nesreče vrivanje pred avtobuse in prehitevanje.
Tečaj varne vožnje ni obvezen
»Pri poklicnih voznikih avtobusov opažamo podobne napake pri položaju sedenja kot pri običajnih voznikih osebnih vozil. Tudi vozniki avtobusov pogosto sedijo preveč nazaj,« razlaga inštruktor varne vožnje Rafael Pečjak, ki na poligonu AMZS na Vranskem poučuje voznike tovornjakov in avtobusov. Položaj sedeža in rok na volanu pa ni edina pomanjkljivost, proti kateri niso imuni niti poklicni vozniki. Tudi njih preseneti dolžina zavorne poti, predvsem pri zaviranju po klancu navzdol, prav tako pa je večina voznikov avtobusov presenečena, ko jim na Vranskem razložijo, kako fizikalne sile ob zavijanju in zaviranju delujejo na stoječe potnike.
Pečjak slovenskih voznikov avtobusov sicer ne ocenjuje negativno, strinja pa se, da so predvsem vozniki mestnih avtobusov nekoliko bolj napeti in agresivni, kar pripisuje predvsem gostoti prometa, s katero se ti vozniki dnevno soočajo. »Tisti, ki vozijo na daljše razdalje, pa so praviloma zelo vzorni vozniki,« meni Pečjak.
Čeprav mora vsak voznik začetnik po opravljenem vozniškem izpitu opraviti tudi tečaj varne vožnje, to pravilo presenetljivo ne velja za poklicne voznike avtobusov (niti tovornjakov). Sicer morajo obiskati tečaj varne vožnje, ko opravijo vozniški izpit za osebni avtomobil, ne pa tudi kasneje, ko se priučijo še vožnje večtonskih avtobusov, v katerih prevažajo tudi 50 ali več potnikov. »Glede na to, da morajo vozniki avtobusov na pet let obnavljati znanje temeljne kvalifikacije za poklicnega voznika (koda 95), bi bilo smiselno v tematski sklop vključiti tudi tečaj varne vožnje,« zato na glas razmišlja Pečjak. Trenutno je namreč zgolj od ozaveščenosti prevozniškega podjetja odvisno, kako velik pomen (in koliko denarja) namenja za izpopolnjevanje svojih voznikov.
