»Tako kot smo politično in idejno različni, demokratični, dopuščamo razlike, bodimo taki tudi glede različnih pogledov na preteklost. Drugih rešitev ni. Očitno se bomo morali s tem navaditi živeti. Tako kot številni drugi narodi tudi mi ne bomo nikoli našli enotnosti v tisti preteklosti, ki nas je delila, ampak kvečjemu v tisti, ki nas je združevala, predvsem pa v sedanjosti in prihodnosti.« Tako je 9. maja 2005, na državni proslavi ob šestdesetletnici konca druge svetovne vojne, govoril predsednik vlade Janez Janša.
V petek bo osrednja državna proslava ob 70-letnici v Križankah. Na njej bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora Milan Brglez. Govoril bo o svobodi, manj pa o (pretekli) ideologiji in napetostih, ki jih druga svetovna vojna še vedno povzroča med Slovenci.
Zamrznitev trenutka sreče
Prireditev z naslovom Objemi me, svoboda bo za predsednika državnega zbora izhodišče, so povedali v Brglezovem kabinetu. Pot do svobode je namreč Slovence vodila od protifašističnega boja na Primorskem v tridesetih, Tigra, prek odpora primorske duhovščine do partizanstva. Predsednik državnega zbora se ne bo ustavljal ob vprašanju, kaj nam partizanski boj in upor pomenita danes, so napovedali v kabinetu. Omenil bo povojne poboje, a odnos novih generacij do preteklih idej in dejanj je stvar drugih institucij. Ukvarjal se bo s svobodo, z vprašanjem, kaj nam danes pomeni ta pojem.
Osrednji govornik, ki mu je po desetih letih pripadla čast govoriti ob okrogli obletnici konca vojne, se bo držal koncepta prireditve.
»Povabili so me, naj režiram proslavo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, torej bomo proslavljali to – konec druge svetovne vojne,« je dejala režiserka prireditve Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. »Rada bi zamrznila tedanji trenutek sreče vseh ljudi, ki so bili veseli, da je konec svetovne morije,« je napovedala. »Popolnoma vseeno mi je, kateri jezik ti ljudje govorijo – slovenski, italijanski, angleški...«
Zato, napoveduje režiserka Peganova, bo proslava sestavljena izključno iz glasbe. »Ko bo predsednik državnega zbora končal svoj govor, ne bo govoril nihče več. Govorila bo glasba, skladbe, popevke, ki so jih ljudje poslušali leta 1945.« Izvajali bodo ameriške, slovenske, hrvaške, grške pesmi. Nastopili bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, vojaški in policijski orkester, zasedba Fake Orchestra, pevci Tinkara Kovač, Omar Naber, Ana Vipotnik, Sandra Feketija, Karin Zemljič, Katja Sever ter otroška pevska zbora OŠ Koper in RTV Slovenija. »Nisem se ukvarjala z dnevnopolitičnimi vprašanji, katere pesmi izvajati in katerih ne,« je Peganova odgovorila na vprašanje, ali bi lahko bil program – kot je v navadi – tudi vir novih očitkov med politiki. Zaradi pesmi Bandiera Rossa, ki jo tržaški partizanski zbor redno izvaja, so denimo prejšnjo premierko Alenko Bratušek zasliševali celo v evropskem parlamentu.
»Sprave ne bo«
»Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve o tej pesmi ni razpravljal,« so bili kratki tudi na kulturnem ministrstvu, ki bdi nad organizacijo proslave. »Prav tako v zvezi s proslavo ni bilo razprave o simbolih.« Na proslavi bodo sodelovali zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav, so sporočili. Po dostopnih podatkih je med člani Zveze združenj borcev (ZZB) živih še približno deset tisoč partizanov, udeležencev NOB.
Njihov simbol, rdeča zvezda, je v zadnjem času – zlasti po odločitvi ustavnega sodišča, da se cesta v Ljubljani ne sme imenovati po Titu – na desnem političnem spektru v nemilosti. Stranka SDS je zvezde celo retuširala z ene od zgodovinskih fotografij iz osamosvojitvenega obdobja, ki prikazuje slovenske osamosvojitelje.
Dileme pa se, kot je nakazoval že premier Janša leta 2005, vlečejo nazaj do osrednjega vprašanja – odnosa do sprave. Načel ga je že predsednik prve skupščine France Bučar, ki je leta 1990 razglasil »konec državljanske vojne«. »Sprave ni in je ne bo in je ne sme biti,« pravi danes predsednik borčevske organizacije Tit Turnšek. »Edino, kar lahko dosežemo, je, da po zgodovini ne kopljemo, temveč pustimo, da se stvari pomirijo.« Turnšek je bil 14. aprila povabljen na srečanje med zvezo borcev in Novo slovensko zavezo, ki predstavlja domobransko stran v drugi svetovni vojni. Dogodek je v Škofovih zavodih v ljubljanskem Šentvidu organiziral predsednik republike Borut Pahor. Namesto Turnška se je z »nasprotno« stranjo, ki jo je predstavljal predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, srečal generalni sekretar ZZB Mitja Klavora. Turnšek pa se je s Sušnikom sestal že 3. aprila v uradu predsednika. Organizaciji sta si po sedemdesetih letih prvič – predsednik Pahor je to označil za zgodovinsko dejanje – segli v roke.
Zaradi sramežljivosti še eno praznovanje
Sprava je letošnji »lajtmotiv« Pahorjevega delovanja. »Odnos do druge svetovne vojne je že dvajset let v rokah posameznih vodilnih politikov in je odvisen od njihovih osebnih iniciativ,« je opozoril Klavora. »Tako kot na mnogih drugih področjih pa naša država tudi pri odnosu do osvoboditve izpod fašizma in nacizma nima nobene strategije.« Odnos do 70-letnice konca vojne je namreč po Klavorovih opažanjih »formalen«. Borci, je dejal Klavora, domače dogajanje ob dnevu zmage primerjajo z odločitvijo predsednika Pahorja, da ne bo odšel na proslavo dneva zmage v Moskvo. »V krajevnih odborih ZZB je zaradi tega precej protestov. Da bi moral Pahor v Moskvo, je tudi uradno stališče predsedstva ZZB,« je bil odločen. Borci so pričakovali, da obeleževanja velike evropske zmage nad nacifašizmom ne bodo prekrile aktualne politične dileme o odnosu med Evropo in Rusijo. Pahor pa se je po več tednih oklevanj tik pred 1. majem odločil, da bo v soboto pot v Moskvo prepustil zunanjemu ministru Karlu Erjavcu.
Zveza združenj borcev bo v takšnem vzdušju svojo »veliko proslavo« organizirala 9. maja na Trgu republike v Ljubljani. »Povabili smo vse, kar leze in gre,« je prešeren Klavora. »Vse politike, vse poslance, ministre, predsednike. Prireditev smo zastavili zelo široko. Povabili smo direktorje podjetij, župane, poslali smo okoli petsto osebnih vabil. Seveda pa so na prireditev vabljeni prav vsi ljudje.« Osrednji govornik na Trgu republike bo – o tem menda v ZZB ni bilo dvoma – nekdanji predsednik Milan Kučan.
