Tudi »diplomacija« ni pomagala
Promet sedaj poteka izmenično po enem voznem pasu, urejajo pa ga s semaforjem. Cesta je prevozna le za vozila do skupne teže 3,5 tone, torej v glavnem za osebne avtomobile, za tovorna vozila pa cesta ostaja še naprej zaprta. Bovški župan Valter Mlekuž je kljub vsemu še vedno ogorčen, saj bi z nekaj dobre volje cesto lahko odprli pred prvomajskimi prazniki. »Prepričan sem, da gre za politično nagajanje. Kratko pa so potegnili tudi Italijani, saj je bil zaradi tega turistični izpad tudi na njihovi strani. Žal vsa naša prizadevanja in pogovori s trbiškim županom Renatom Carflantonijem in županom občine Kluže (Chisaforte) Fabriziem Fuccarom, poslancem Danijelom Krivcem, deželnim svetnikom v Italiji Igorjem Gabrovcem in nenazadnje ministrstvom za zunanje zadeve niso pomagali. ANAS je vztrajal in obveljala je njihova odločitev,« pravi Mlekuž.
V zgornjem Posočju so bili zaradi zapore ceste na italijanski strani ob dva za dohodek pomembna praznika – velikonočne in prvomajske počitnice. Velikonočne pomenijo začetek turistične sezone, prvomajske pa že enega od pokazateljev sezone.
Milijon evrov škode
Turistični delavci ocenjujejo, da so bili zaradi zapore ob več kot milijon evrov. »Računica je preprosta,« pravijo. »Če imamo na praznik v povprečju tri tisoč nočitev in to pomnožimo z dvakrat po štirimi dnevi in upoštevamo, da vsak gost z nočitvami vred porabi sto evrov na dan, pridemo do 1,2 milijona evrov. Dva takšna praznika pa pomenita 2,4 milijona. Izpada zaradi zaprtega Predela je bilo vsaj 50 odstotkov. Pri tem pa nismo računali prehodnih gostov, predvsem motoristov, in enodnevnih turistov, ki jih v Bovec sploh ni bilo.«
Ob zaprtju Predela in tradicionalnih zimskih težavah Vršiča in Predela je ponovno oživela ideja o gradnji predorov pod Vršičem in tudi Predelom, za kar so v preteklosti že pripravili idejne načrte. Zaenkrat je to zaradi pomanjkanja denarja resda utopija, vendar v daljni prihodnosti edina rešitev, da bi se izognili vplivom narave na prometne tokove v alpskem svetu.
