Z obrambnega vidika je bilo še vedno preveč napak, zato z igro pred svojimi vrati ne moremo biti zadovoljni. Rusi so bili prevečkrat sami pred golom, imeli so tudi samostojne prodore. K sreči je vratar Luka Gračnar dobro opravil svoje delo. Njemu gre zahvala, da rezultat ni bil višji. Na drugi strani igrišča smo ustvarili nekaj dobrih akcij in strelov, a kljub temu je bilo preveč igre brez nadzora. Rusi so tehnično in drsalno boljši, zato so nas pogosto ujeli na napačni nogi.
Že drugo tekmo zapored ste slabo začeli in pozneje popravili igro. Zakaj takšna nihanja?Morda ima naš strah prevelike oči. Čeprav so se Rusi predstavili s sijajno reprezentanco, to ne sme biti razlog, da se ne bi borili. Gre za minimum, ki ga moramo prikazati vsakič. Z borbo za vsak plošček lahko v današnjem hokeju nadoknadiš pomanjkanje v kakovosti. Rekel bi, da smo imeli na začetku preveč spoštovanja do tekmeca. Morali bi skočiti in se zaleteti vanje. Moramo vedeti, da takšen način igre ni všeč niti največjim mojstrom svetovnega hokeja. V tem elementu smo bili na začetku premehki.
Kako nadaljevati prvenstvo? Zdaj bo treba začeti zmagovati.Popolnoma se strinjam. Spočiti se moramo predvsem mentalno. Pozabiti moramo na misli o zamujeni priložnosti proti Belorusiji in se osredotočiti na nadaljevanje. Na prihajajočih tekmah bomo morali loviti točke. Zdaj mora tudi vsak pri sebi razmisliti, kako bi lahko prispeval več in kje moramo odpraviti napake.
Sta vas dve tekmi v 24 urah fizično izmučili?Proti Rusom se je naporen ritem malo poznal. Še zlasti v tistih delih tekme, ko so nas zavrteli pred golom, a to ne sme biti izgovor.
Verjamete, da se lahko v Ostravi ponovi olimpijski duh?V to moramo verjeti. Ne smemo obupavati, saj je pred nami še pet pomembnih tekem. Če bi razmišljali o čem drugem, bi bilo to nešportno. Moramo se spoštovati in verjeti v svoje sposobnosti.
Je pritisk po dveh porazih večji?Morda. Poraz proti Belorusiji nas je zadel v srce. Bili smo razočarani, saj smo upali na zmago, a kot rečeno, o tem moramo nehati razmišljati. Zaupati moramo vase. Beloruse smo štirideset minut opazovali, kako so bili vedno prvi pri ploščku. Na tak način se je nemogoče vrniti v igro in tega se zavedamo.