Slovenskim bolnikom sta danes legalno na voljo dve zdravili na osnovi kanabinoidov, cannabidiol in dronabinol. A za to pomoč pri lajšanju težav bi morali plačevati iz žepa. Vlada Alenke Bratušek je sredi lanskega leta omogočila prej prepovedano uporabo zdravil na osnovi psihostimulativnih kanabinoidov. S tem je omogočila legalno uporabo sintetičnega THC, kot je dronabinol, kljub temu pa ni nihče uredil financiranja teh zdravil. Mesečni odmerek za bolnike z rakom na primer stane okoli 70 evrov. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu zagato začasno rešujejo z nujnim uvozom zdravil za deset bolnikov, ki pa jih je dovolj le za en mesec.

Spremembe še vedno ovira tudi nezaupanje

»S kanabinoidi želimo zmanjšati simptome bolezni, na primer bolečino, izgubo telesne teže, motnje spanja... Hkrati pa vplivajo na kronični vnetni proces v telesu in s tem zamejijo že nastanek teh simptomov,« je pojasnila Josipina Ana Červek, specialistka interne medicine z Onkološkega inštituta. Kot učinkovita se za zdaj kaže kombinacija THC s cannabidiolom (ta ni psihostimulativen), ki jo priključijo standardnim zdravilom, je pojasnila. Žal je bilo študij o tem do zdaj malo, poleg tega pa želi tudi slovenska stroka nabrati čim več izkušenj. Te bodo olajšale odločitve, za katerega bolnika so kanabinoidi primerni. »Za zdaj nimamo dovolj kriterijev. Proces se je začel, res pa ga ovira tudi stigmatizacija kanabinoidov in nezaupanje do novosti, čeprav gre v tem primeru za legalne izdelke,« opaža Červekova. Pošalila se je, da jo celo v zdravstvu včasih kdo povpraša, ali bodo po novem pisali hašiš na recept.

Josipina Ana Červek, specialistka interne medicine z Onkološkega inštituta, meni, da bi morali v Sloveniji za začetek pregledati trenutno stanje pri uporabi kanabinoidov in povezati izkušnje, ki so razpršene med različne ustanove oziroma stroke. Zatem bi bilo treba sprožiti postopke, da bi bile bolnikom te učinkovine na voljo tudi na zeleni recept, torej brezplačno. »Vsaka stroka oziroma bolnišnica bi morala seveda prej postaviti jasne indikacije, kot velja pri drugih zdravilih. Zdaj so koščki sestavljanke razmetani, nekdo dela to, drugi ono, ni pa nekoga, ki bi to zložil v celostno sliko. Načrta na nacionalni ravni še ni.«

Kaže pa, da bodo vsaj v bližnji prihodnosti legalni kanabinoidi še naprej samoplačniški oziroma prepuščeni odločitvam posamezne bolnišnice. Vodja oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurij Fürst je pojasnil, da vloge za financiranje kanabinoidov iz obveznega zavarovanja doslej niso prejeli.

»Z boleznijo želimo živetičim kakovostnejše«

Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar je ena od bolnikov, ki so se kljub mnogim neznankam odločili za uporabo kanabinoidov. »Tudi sama sem sprva o tem bolj malo vedela,« je povedala. Čeprav na Onkološkem inštitutu že pripravljajo kapljice iz obeh kanabinoidov na slovenskem trgu, je ta možnost še precej neznana – tako med bolniki kot v širši stroki. »Znanstvena podlaga je vse močnejša, a stroka premalo pozna dobre učinke kanabinoidov, pri katerih je mogoče nadzorovati odmerek. Kombinacija, ki je na voljo zdaj, lahko v nekaterih primerih pomaga pri lajšanju stranskih učinkov zdravljenja raka,« je poudarila Senčarjeva.

Strinja se, da je ključen dober dostop do zdravljenja, a bi morali v zdravstvu bolj razmišljati tudi o lajšanju težav bolnikov. Tudi zaradi hudih stranskih učinkov se nekateri odpovedo jemanju zdravil, ki bi lahko ustavila bolezen. »Zdravljenje danes ni več dovolj – z boleznijo želimo bolniki živeti čim kakovostnejše. Če bi se zdravniki bolj zavedali, da lahko z dovoljenimi kanabinoidi pomagajo pri lajšanju ali preprečevanju stranskih učinkov zdravil, bi lahko s tem veliko naredili za bolnike.« Takšna možnost je navsezadnje tudi bistveno varnejša od danes pogostega kupovanja raznih izdelkov na črnem trgu, kjer ni pregleda nad odmerki in kakovostjo, ugotavlja Senčarjeva.

Za lajšanje težav, (za zdaj) pa ne za zdravljenje

Oba kanabinoida, ki sta legalno na slovenskem trgu, spadata med tako imenovane sintetične analoge. Teh ne gre enačiti s fitokanabinoidi rastlinskega izvora, na primer medicinsko konopljo, ki je v Sloveniji prepovedana, ali hašiševim oljem, ki ga nekateri bolniki kupujejo na črnem trgu. Obstajajo še kanabinoidi, ki so lastni človeškemu telesu, vsi ti kanabinoidi pa učinkujejo tako, da aktivirajo kanabinoidne receptorje v človeškem telesu.

Sintetične analoge medicina že uporablja za lajšanje težav pri raku – dronabinol je med drugim namenjen lajšanju slabosti in bruhanja pri kemoterapiji. Za zdaj pa ni dovolj dokazov o učinkovitosti kanabinoidov za zdravljenje raka, naj gre za tiste rastlinskega izvora ali sintetične. Stroka tako svari pred nerealnimi obljubami in odlaganjem priporočenega onkološkega zdravljenja.