Vlada je v nacionalnem reformnem programu in paktu stabilnosti napovedala, da bo kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestila z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi. Čeprav naj bi šele po današnji seji izdala, kakšne bodo konkretne rešitve, lahko iz različnih dokumentov že sklepamo, da se bo lotila predvsem sistemov socialne zaščite – pokojninskega, zdravstvenega in sistema socialnih transferov. Pod drobnogledom vlade sta že nekaj časa tudi upravljanje premoženja države (centralizacija javnih naročil in državne informatike) in plačni sistem v javnem sektorju.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v poročilu o razvoju 2015, ki ga je predstavil prejšnji teden, vnovič ugotavlja, da Slovenija že vse od začetka gospodarske krize ni vpeljala kakšnih bistvenih sistemskih sprememb, ki bi trajno prispevale k izboljšanju javnofinančnega položaja. V pokojninsko blagajno je moral namreč državni proračun lani prispevati že 1,6 milijarde evrov ali tretjino vseh izdatkov, zdravstvo, ki je zaradi varčevanja in pomanjkanja investicij v zadnjih izdihljajih, je še vedno brez dolgo pričakovane reforme, na obzorju ni rešitve niti za dolgotrajno oskrbo.
Dozdajšnji varčevalni ukrepi (teh se je država resno lotila šele z Zujfom leta 2012) so sicer prispevali k zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja, vendar po oceni Umarja na srednji rok niso vzdržni in imajo že zdaj številne negativne učinke. Zlasti so problematični ukrepi v javnem sektorju, ki so odpravili večino stimulativnih elementov plačnega sistema in linearno zniževali število zaposlenih, poleg tega pa so močno poslabšali tudi kakovost zagotavljanja javnih storitev.
Varčevalni ukrepi zgolj začasni
Nadomestitev kratkoročnih ukrepov z dolgoročnimi je za vlado nujna tudi zato, ker so bili dosedanji varčevalni ukrepi večinoma zgolj začasni in omejeni na določeno leto ali gospodarsko rast. Trajni so bili pravzaprav le zaostritev kriterijev na področju socialnih prejemkov, zmanjšanje nadomestil za brezposelnost in zmanjšanje deleža zdravstvenih storitev, plačanih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trajne narave, kar pa ne predstavlja pomembnejših finančnih učinkov, je tudi peščica ukrepov na področju plač v javnem sektorju – ukinitev povečanega dodatka za ženske za delovno dobo nad 25 let, prepolovitev dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat, znižanje bolniškega nadomestila z 90 na 80 odstotkov.
Večina preostalih varčevalnih ukrepov bo sproščena že prihodnje leto. 1. januarja 2016 mora tako država po dogovoru s sindikati v javnem sektorju znova začeti uporabljati plačno lestvico, ki je veljala pred znižanjem junija 2013, ob tem pa jo morajo še uskladiti z rastjo inflacije. Prihodnje leto bodo sproščena tudi napredovanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti.
Usklajevanje višine socialnih transferov in pokojnin je prav tako zamrznjeno le še do konca tega leta, omejitve pri številnih družinskih prejemkih so tudi veljale le do dviga gospodarske rasti nad dva oziroma 2,5 odstotka. Lanska gospodarska rast pa je znašala 2,6 odstotka.
Za 420 milijonov evrov manj pobranih davkov
Na prihodkovni strani so ukrepi vse od začetka krize bolj kot ne stihijski. Večina sprememb je bila namreč usmerjena v zviševanje davkov, pri čemer je izjema le davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je država zniževala, zvišala je tudi olajšave za investiranje. Kljub temu (ali pa prav zaradi tega) so bili davčni prihodki lani še vedno za kar 420 milijonov evrov nižji kot leta 2008.
Davčna obremenitev se je povečala tudi letos – zvišali sta se stopnji davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, za 20 odstotkov je višja cena za enoto obremenitve okolja z ogljikovim dioksidom, poleg tega je država ohranila tudi četrti dohodninski razred, obremenjen 50-odstotno. Vlada napoveduje, da novih obremenitev ne bo več. Dodatne davčne prihodke si obeta od uvedbe davčnih blagajn in razširitve zajema zavezancev pri nepremičninskem davku.
Izkupiček bo še naprej v največji meri odvisen od same gospodarske rasti ter z njo povezanima znižanjem brezposelnosti in povečanjem potrošnje, v vsaj enaki meri pa tudi od pridobitve tujih investicij in evropskih sredstev.
