»V Sloveniji že zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami prepoveduje pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO), torej potrebujemo še en zakon izključno za politično promocijo politikov,« ob včerajšnjem začetku enomesečne javne razprave o osnutku zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin poudarja dr. Borut Bohanec, biotehnolog z ljubljanske biotehniške fakultete. Zakonski osnutek je pripravilo kmetijsko ministrstvo, minister Dejan Židan pa ob tem ponosno pove: »Slovenija je močan člen v verigi držav za prepoved GSO. Naredili bomo vse, da bo ta zakon sprejet čim prej in bo Slovenija v tisti skupini držav, ki svoje ozemlje ščitijo pred GSO, če tako mislijo ljudje. In v Sloveniji jih večina misli tako.«
Fras: Zakon podpiramo
Podlaga za zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin je evropska direktiva, s katero je Evropska unija državam članicam omogočila, da se same odločijo, ali bodo gojenje GSO na svojem ozemlju dovolile, omejile ali prepovedale. Predlagani zakon predvideva dva ukrepa za omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin pri nas. Po prvem bi lahko država že takrat, ko je GSO še v postopku odobritve na ravni EU, zahtevala geografsko izjemo, da torej njeno ozemlje ali del ozemlja izključijo iz dovoljenja za pridelavo neke rastline. Če prošnja Slovenije za geografsko izjemo ne bi bila uslišana, pa bi lahko pridelavo posamezne gensko spremenjene rastline na svojem ozemlju preprosto prepovedala.
Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, predlagano zakonsko rešitev podpira. »Če kar koli otežuje in prepoveduje gojenje GSO ter industrializacijo in koncentracijo moči v določenih skupinah, smo majhni slovenski ekološki kmetje zadovoljni. Ta prepoved, če bo uzakonjena, bo konkretnejša od sedanje ureditve, po kateri je morala država, ki je želela na svojem ozemlju prepovedati gojenje gensko spremenjenih rastlin, to podkrepiti z znanstvenimi študijami o njihovi škodljivosti. Zdaj te ne bodo več potrebne,« ugotavlja Fras, ki je kot velik nasprotnik GSO pred časom za naš časnik dejal: »Ob uživanju GSO bi se počutil, kot da me nekdo prisilno hrani. Počutil bi se kot gos, ki jo šopajo.«
Slabetova: Prazne obljube Bruslja
Evropska komisija je pred dnevi začela proces, da bi lahko države članice prepovedale tudi uporabo GSO za krmo in hrano, ne le njihovo pridelavo. Toda Anamarija Slabe, direktorica Inštituta za trajnostni razvoj, meni, da je to neumnost. »Ker imamo skupen evropski trg, tega v praksi ne bi bilo mogoče izvajati. To so prazne obljube državam članicam, ki pravno ne vzdržijo, saj bi jih lahko proizvajalci tožili, če bi se katera odločila za prepoved uporabe GSO. Zelo nenavadno je, da so to sploh predlagali na tak način. Očitno nočejo rešitve,« sklepa Slabetova.
Kritična je tudi do predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junkerja. »Ko je bil še kandidat za ta položaj, je obljubil, da bo poskrbel za bolj demokratičen proces odobravanja uporabe GSO, a se dogaja ravno nasprotno. Konec minulega tedna je namreč evropska komisija odobrila uporabo 17 GSO v živilih in krmi, od tega deset novih, sedmim pa je dovoljenje podaljšala.«
