Za dokapitalizacijo državne Palome, s katero bi tehnološko zaostala družba dobila novega večinskega lastnika, se zanima šest ponudnikov, smo izvedeli iz neuradnih virov.
Med njimi so tako družbe iz panoge kot finančni skladi. Toda uprava Palome, ki jo vodi Tadej Gosak, je v tekmi za privatizacijo družbe očitno že izbrala favorita. Ekskluzivno pravico za pogajanja o nakupu družbe naj bi namreč že podelila poljskemu finančnemu skladu Abris Capital. To je storila, čeprav so si ponudbe, ki poleg 15-milijonske dokapitalizacije vključujejo nakup 71-odstotnega državnega deleža Palome, po vrednosti precej blizu, kar pomeni, da bi jih lahko v družbi z dodatnimi pogajanji skoraj zagotovo še izboljšali.
Škarje in platno pri privatizaciji v rokah uprave
Glavno besedo pri privatizaciji Palome, enega od petnajstih podjetij z državnega seznama za prodajo, ki ga je potrdil državni zbor, ima prav njena uprava. Ta namreč vodi postopek izbire novega lastnika, ki bo v Palomo vstopil z dokapitalizacijo, z njim pa skupaj z nadzornim svetom za zdaj zgolj seznanja Slovenski državni holding (SDH). Prazen prostor so se v vrhu Palome očitno odločili izkoristiti. Ekskluzivno pravico za pogajanja so podelili Poljakom, ne da bi od vseh kandidatov sploh pridobili zavezujoče ponudbe. Zakaj, ni jasno. Sploh ob dejstvu, da lahko razlika med cenami iz nezavezujočih ponudb in cenami, po katerih se sklenejo kupoprodajne pogodbe, v posameznih poslih pogosto znaša več deset odstotkov. »O vseh najpomembnejših odločitvah bomo javnost sproti obveščali. V postopkih, ki jih vodimo transparentno in primerljivo z mednarodnimi standardi, delujemo v okviru svojih pristojnosti, strokovno in profesionalno,« so nam včeraj pojasnili v Palomi.
A brez dvoma so Poljake postavili v privilegiran položaj. Status ekskluzivnega ponudnika jim bo namreč omogočil, da bodo lahko kot edini v Palomi opravili skrbni pregled poslovanja. Na vprašanje, zakaj tudi preostalim ponudnikom niso niti omogočili, da se seznanijo s podrobnostmi poslovanja družbe, čemur bi lahko sledilo zvišanje ponudb, Gosak včeraj ni odgovoril. Predsednik nadzornega sveta Boštjan Gorjup je bil za komentar nedosegljiv.
Neuradno: ponudba Poljakov ni bila najugodnejša
Ravnanje vodstva Palome bi lahko bilo najbolj sporno zaradi informacij, da ponudba Abris Capitala ni bila najugodnejša. Poljaki, ki v drugi fazi ne bodo smeli ponuditi cene, nižje iz nezavezujoče ponudbe, so bili namreč za prevzem Palome pripravljeni odšteti dobrih 26 milijonov evrov: poleg dokapitalizacije v višini 15 milijonov evrov še več kot enajst milijonov evrov za nakup paketa delnic. Nekaj sto tisoč evrov več naj bi bila v paketu pripravljena plačati slovaška družba Eco Invest, a njene izboljšane ponudbe v Palomi niso želeli sprejeti. Eco Invest je sicer lastnik slovaškega proizvajalca higienskega papirja SHP Group (Slovak Hygienic Paper), lastniško pa obvladuje tudi največjega tamkajšnjega proizvajalca papirja Mondi SCP. SHP se za nakup Palome zanima že desetletje. Po naših podatkih so ponudbe oddali še poljski finančni sklad Avallon, poljski proizvajalec higienskega papirja Hanke Tissue, ki je v lasti nemške družbe MBB, eden od avstrijskih finančnih skladov in srbski Drenik.
V SDH so nas za vsa pojasnila, povezana z dokapitalizacijo Palome, napotili na družbo. »Soglasje lastnika v tej fazi ni potrebno. Postopek spremljata tako upravni odbor družbe PDP kot tudi delovna skupina za Palomo v SDH. O dokapitalizaciji družbe se bo večinski lastnik odločal na skupščini,« so nam dejali v SDH. Pri tem naj bi si Gosak hrbet zavaroval tudi z izjavo, ki so jo morali podpisati kandidati za nakup. Ta jim v času, ko sodelujejo v postopku, prepoveduje obveščanje državnega lastnika Palome o podrobnostih njihovih ponudb. Odločitev o podelitvi ekskluzivne pravice Poljakom zgolj na podlagi nezavezujoče ponudbe naj bi Gosak »podkrepil« tudi s pravnim mnenjem, s čimer naj bi v Palomi skušali preprečiti morebitne pritožbe neizbranih ponudnikov evropski komisiji zaradi nepreglednega postopka privatizacije.
