Devetnajst zažganih stavb, 144 požganih vozil, 15 ranjenih policistov, od tega šest huje, 202 aretirani osebi. Takšna je prva bilanca mesta Baltimore, ki je zaradi smrti neoboroženega temnopoltega moškega v ponedeljek postalo naslednje ameriško prizorišče uličnega nasilja, vandalizma in spopadov s policijo.
Guverner zvezne države Maryland je za Baltimore razglasil izredne razmere, kar je pogoj, da so v mesto lahko napotili narodno gardo. Ta se je včeraj že razporejala po mestu. Županja Stephanie Rawlings - Blake je za ponoči razglasila policijsko uro, šole so bile včeraj zaprte. Včeraj čez dan niso poročali o nasilju, ampak so pospravljali posledice preteklega dne.
Najhujše nasilje po Kingovi smrti
V Baltimoru so že deset dni potekali mirni protesti zaradi smrti 25-letnega Freddieja Graya, ki so ga policisti na kolesih aretirali 12. aprila, nato pa ga stlačili v policijski kombi, čeprav je na posnetku vidno, da je bil v bolečinah. V vozilu ga niso privezali. Ko so prispeli do policijske postaje, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je padel v komo in pred desetimi dnevi umrl. V vratnem delu naj bi imel poškodovanih 80 odstotkov hrbtenice. Šest policistov, ki so sodelovali v postopku, so suspendirali. Predsednik Barack Obama je včeraj dejal, da je pravosodno ministrstvo, ki ga prvič vodi temnopolta ženska, začelo preiskavo dogodkov. V ponedeljek so Graya pokopali. To ni bil običajen pogreb – zbrali so se temnopolti veljaki, predstavniki Bele hiše, družinski člani temnopoltih, ki so doživeli podobno usodo kot Gray. Bilo je nekaj čustvenih govorov.
Ob pogrebu pa so se protesti nepričakovano sprevrgli v nasilje in presenetili oblasti. Najprej je začela skupina oseb metati kamenje in steklenice proti policistom v zaščitni opremi. Stvari so potem hitro ušle izpod nadzora. Zagoreli so avtomobili, razbijali so izložbena stekla in plenili trgovine. Policija je sporočila, da je dobila namig, da so nerede zakuhale tolpe, ki naj bi se med seboj dogovorile za sodelovanje proti policiji. Zakaj naj bi to storile prav takrat, ni znano. Predstavniki oblasti pa so v izjavah opazno ločevali med pravico do mirnih protestov na eni strani ter nesprejemljivostjo dejanj nasilnežev na drugi. To je bilo najhujše ulično nasilje v mestu od umora Martina Luthra Kinga leta 1968 v Memphisu, ko je bil Baltimore eno od žarišč protestov in nasilja, ki so po umoru sledili v ZDA.
Mesto črnih statistik
Baltimore je še eno mesto, kjer je prišlo do napetosti med temnopoltim prebivalstvom in policijo zaradi domnevnega pretiranega nasilja slednje. Zaradi tega se je v ZDA razvila razprava o ravnanju policije in tudi o rasnih vprašanjih. Lani poleti je v mestu Ferguson v Misuriju policist ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika Michaela Browna, novembra je policist v Clevelandu v Ohiu ustrelil 12-letnega temnopoltega dečka, ki je mahal z otroško pištolo na plastične kroglice. Julija je ob aretaciji zaradi preprodaje cigaret v New Yorku zaradi daviteljskega prijema policista umrl neoboroženi temnopolti Eric Garner.
Baltimore je že tako in tako problematično mesto z visoko stopnjo zasvojenih z mamili in kriminala. Nekateri mu pravijo ameriška prestolnica heroina. Mnogo od 620.000 večinsko temnopoltih prebivalcev živi v revščini, veliko je tolp, nasilnih kriminalnih dejanj je precej več od ameriškega povprečja, mesto pa je bilo zaradi takšnega slovesa tudi prizorišče znanih kriminalnih nadaljevank.
