Ocena dela predsednika zbora za biatlon in odbora za biatlon je edina točka dnevnega reda včeraj sklicane izredne seje zbora za biatlon. Osem zakonitih predstavnikov klubov jo je sklicalo za 4. maj. To je po odločitvi dosedanjega glavnega trenerja Uroša Velepca, da zapušča slovenski biatlon, nadaljevanje (pričakovanih) pretresov v eni najpopularnejših zimskih panog. Vodstvo biatlona s predsednikom Srečkom Barbičem je zbor za biatlon, nekakšno letno skupščino klubov, kjer obravnavajo najbolj ključne odločitve, nameravalo sklicati za 19. maj. To je bilo očitno zavlačevanje.
Predstavniki klubov, med katerimi je tudi predsednik ŠD Pokljuka Peter Zupan, bivši predsednik zbora, očitno želijo spremembe takoj. Klubom, ki jim je vsaj malo mar za usodo panoge in reprezentance, odlašanje zagotovo ni v interesu. Po odločitvi Uroša Velepca je reprezentanca ostala brez glavnega trenerja A-reprezentance. Brez glavnega trenerja tudi ni sestavljanja spremljevalne ekipe, saj so običajno pomočniki v domeni izbire glavnega trenerja. Ker ima ime Velepec zelo močan vpliv tudi na druge pretekle odločitve in pristojnosti, je to ob njegovih dvignjenih rokah za sabo potegnilo celo vrsto dodatnih negotovih okoliščin. Da je kar naenkrat v biatlonu »zazevala velika strokovna luknja«, se zaveda tudi Tomaž Šuštaršič, ki je zadnjo sezono opravljal vlogo vodje panoge. Vodstvo biatlona je bilo na Velepčev odhod nepripravljeno, čeprav ga je bilo pričakovati. Delo s slabo (dolgoročno) strategijo se odraža tudi v tem primeru. Čeprav ima panoga letni proračun milijon evrov, 236.000 evrov namenijo za strokovni štab in so eni redkih, ki so sezono zaključili pozitivno. »Že več kot tri mesece iščemo primernega trenerja v tujini, najprej smo iskali specialista za streljanje, zdaj po odločitvi Velepca iščemo še bolj kompletno osebnost,« detajl pojasnjuje Šušteršič.
Najmanj tegob glede prihodnosti je pri sestavi A-reprezentance. Široke izbire ni. Ali drugače, bodoči glavni trener bo moral v slovenskem primeru celo prositi posameznike, da ne odnehajo in vržejo puške v koruzo ter pomagajo reprezentanci še kakšno leto. Vsaj trije verjetno razmišljajo o slovesu: Janez Marič, Peter Dokl in Lenart Oblak. Brez trojice, ki podpira polovico moške štafete, ponos vsake močne biatlonske reprezentance, je vprašljiva tudi moška članska štafeta. Vprašanje torej ni le pri glavnem trenerju, ampak tudi tekmovalcih, ki jih ni mogoče najeti v drugih državah kot v klubskem sistemu. V vseh pogledih ni dobro, da se negotovost in neurejeno stanje vleče predolgo. Mimogrede – skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je celotna baza mladinske in članske kategorije, ki strelja z malokalibrsko puško, v zadnjem letu glede na število tekmovalcev na vseh domačih tekmovanjih upadla za skoraj 18 odstotkov.
Kriza vodenja se vsaj najboljšega biatlonca Jakova Faka ni dotaknila. Že po koncu lanske sezone se je oprl na svoje svetovalce, kot je Jani Gril. S samostojno potjo se je v veliki meri že izognil trenutnemu kaotičnemu obdobju. »Jakov pridno trenira že dva tedna. Lahko se zgodi, da bo imel tedaj, ko bodo začeli tudi preostali, za sabo že mesec in pol podlage, na kateri bomo gradili naprej. Tako pač je,« pravi Gril, ki se Jakovu posveča tudi od pet do šest ur na dan. Jakov se v spomladanskem mesecu, ki ga domala vsi razumejo kot čas počitnic, posveča gimnastiki, pilatesu in strelskemu treningu. Vse ima smisel v vajah za koordinacijo gibanja, vajah za preprečevanje poškodb, krepitvi mišičnih skupin, ki jih je s specialnim tekaškim treningom težje vaditi. Vse to je tudi temelj za zimo 2015/16. Temelj, ki je značilen za celotni vrhunski šport in urejene sisteme.
Čeprav je način dela z Jakovom Fakom očitno prinesel napredek, Gril razkriva, da od vodilnih ljudi slovenskega biatlona od konca sezone ni dobil nobenega telefonskega klica, čeprav bi lahko bil eden ključnih trenerjev v reprezentančni shemi. Tišina je dokaj nerazumljiva. Pravi, da se izogiba športni politiki in vso energijo usmerja v pomoč športnikom, trenutno predvsem svetovnemu prvaku in tretjeuvrščenemu v svetovnem pokalu. Se pa je, kot je razkril, za sodelovanje zelo zanimal Marko Gracer, glavni trener in vodja tekaške A-reprezentance, in sicer da bi svetoval pri treningu smučarskih tekačic.