Z napadi psov se pogosto srečujejo tudi policisti, ki natančnih statističnih podatkov o napadih nimajo, skupno pa so lani ukrepali v 1241 primerih kršitev zakona o zaščiti živali, med katerimi je nemalo tudi napadov štirinožcev. S kršitelji nato postopek vodijo veterinarske službe, nekatere žrtve pa se odločijo tudi za odškodninske tožbe zoper lastnike psov.
Sodna praksa je do žrtev napadov psov različno radodarna, pri čemer upošteva tako težo poškodb kot posledice, strah in druge okoliščine, ki pričajo o prizadetosti žrtve. Kljub temu so visoke odškodnine, kakršno je dobil denimo Stanislav Meglič (več kot sto tisoč evrov), ki ga je v Ljubljani pred devetimi leti hudo pogrizel trop zloglasnih bulmastifov pokojnega Saše Baričeviča, izjema in ne pravilo.
Višje sodišče v Ljubljani je lani potrdilo 12.300 evrov odškodnine ženski, ki je imela po ugrizu psa kar 38 pregledov pri zdravniku. Na bolniškem staležu je bila dva meseca in pol, dvajset dni pa je imela izjemno hude bolečine v nogi, saj je bila njena golen še dodatno otekla zaradi infekcije. Zato so ji morali dvakrat rano tudi razpreti in očistiti gnoj. Pomembno vlogo pri višini odškodnine je v tem primeru odigral tudi več minut trajajoč napad psa, ki jo je tako močno prestrašil, da je morala obiskovati tudi psihologa.
Tudi sram pomemben pri odmerjanju odškodnine
Pri nepremoženjski škodi – torej škodi, ki ni vezana neposredno na izpad dohodka in z zdravljenjem povezane stroške – lahko na višino odškodnine vpliva še marsikaj. Tako je ljubljansko višje sodišče v eni izmed sodb med drugim upoštevalo, da najstnica, ki jo je pes ugriznil v nogo na turistični kmetiji, zaradi sramu ne more nositi kratkih kril, v kopalkah ali telovadni opremi pa se zaradi vidnih brazgotin na nogi počuti neprijetno in trpi, saj je kot najstnica še posebej občutljiva za svojo zunanjo podobo.
Napadi psov lahko povzročijo močno doživljanje strahu in hude psihične posledice pri žrtvah, za kar sodišča prav tako prisojajo odškodnino. Kot kaže sodna praksa, pa nekateri tudi dokaj nedolžna srečanja s psi razumejo kot svojevrsten loterijski listek in pot do lahkega zaslužka. V tem duhu je na ljubljanskem sodišču poskušal – vendar pogorel – moški, v katerega se je zapodil pes. Čeprav ga ni niti ugriznil niti popraskal, saj je lastnica psa pravočasno reagirala, je zaradi smrtnega strahu in fobije pred psi terjal odškodnino 2500 evrov. Toda sodišče je presodilo, da zgolj doživljanje smrtnega strahu brez fizičnega stika ne more biti podlaga za odškodnino.