Zaposleni kranjskega Iskratela so se zaradi finančnih težav družbe pred leti odpovedali delu plač. Poslovanje se je medtem bistveno izboljšalo in letos naj bi delavcem poplačali celotni dolg. Toda ti se bojijo, da bodo ponovno izigrani.
Plače v Iskratelu so začeli zniževati leta 2009, ko je Skupina Iskratel poslovala z izgubo. Takrat so zaposleni prejeli v podpis prvi aneks k pogodbi o zaposlitvi, po katerem so se plače znižale za 10 odstotkov z obljubo, da se neizplačani del plače povrne po izteku dogovora oziroma ko se bo poslovanje izboljšalo. To se je tudi uresničilo. Prvi del je bil izplačan maja 2010, drugi del pa februarja 2011. Kot so zatrdili v Iskratelu, je bil dolg v višini 2,16 milijona evrov s tem v celoti poplačan.
Najprej začasno, nato za stalno znižanje plač
Že aprila 2010 pa so zaposleni prejeli v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim jim je vodstvo družbe znižanje plač podaljšalo za eno leto. Takrat z obljubo, da se bo neizplačani del plač povrnil prvo leto po tem, ko se bo poslovanje izboljšalo. Čeprav je konsolidirani dobiček leta 2010 znašal skoraj tri milijone evrov, so zaposleni spomladi 2011 v podpis prejeli še tretji aneks. Z njim je družba izplačilo 10 odstotkov plač zadržala do konca avgusta 2011. Toda namesto izplačila zadržanih plač je sindikat, ki naj bi bil po mnenju naših virov preveč naklonjen vodstvu družbe, junija podpisal novo kolektivno pogodbo z novo sistematizacijo delovnih mest. S tem pa so se delavcem plače za 10 odstotkov znižale za stalno.
Nova sistematizacija delovnih mest naj bi bila po naših informacijah le navidezna: zaposleni so še vedno opravljali enaka dela na istih položajih. Kot so pojasnili v Iskratelu, so se nizke napovedi o prodaji uresničile, zato so s sindikatom sklenili novo podjetniško pogodbo. Pri tem so poudarili, da je kljub znižanju povprečna bruto plača družbe znašala 2555 evrov, v Sloveniji pa 1507 evrov.
Čeprav naj bi že zdavnaj nastopili razlogi (dobičkonosno poslovanje) za izplačilo preostanka plač, se to še ni zgodilo. Po pojasnilih Iskratela so se konec lanskega leta s sindikatom in svetom delavcev dogovorili o načinu poplačila nastalega dolga. »Celoten dolg, ki skupaj z obrestmi znaša 3,05 milijona evrov, se bo v skladu z dogovorom poplačal po potrditvi revidiranih izkazov,« so zatrdili. Ker pa naj bi dogovor po naših informacijah vključeval točko, da mora biti mesečni dobiček iz poslovanja pred zapadlostjo posameznega obroka pozitiven, sicer dogovor ne bo veljaven, delavci o danih obljubah upravičeno dvomijo.
Najbolj bi se izplačila zadržanih plač razveselili odpuščeni delavci. Še leta 2009 je Skupina Iskratel v Sloveniji zaposlovala 951 delavcev. Ker so se prihodki razpolovili, se je število delavcev do konca leta 2012 znižalo za 212. V Iskratelu so poudarili, da je to bistveno manj od znižanja prihodkov. Ker učinki prestrukturiranja niso bili zadostni, se je število delavcev v letih 2013 in 2014 znižalo še za 181. V nekaj letih je tako brez službe ostalo skoraj 400 delavcev.
Za težave krivo tudi lastninjenje
Čeprav se je Iskratel lastninil s sredstvi družbe, so v družbi z Željkom Puljićem na čelu prepričani, da menedžersko-delavski odkup finančnega položaja podjetja ni poslabšal. »Iskratel za vplačila lastniških deležev menedžementa in zaposlenih v družbo Fintel, k. d., ni niti neposredno niti posredno kreditiral nikogar.« Toda pri tem ne gre spregledati, da je Iskratel z lastnimi sredstvi izplačal dva nekdanja velika delničarja – Siemens in Gorenjsko banko – ter s tem kot lastni delež pridobil 80 odstotkov lastništva družbe. 60-odstotni lastniški delež Iskratela namreč obvladuje kar Iskratel, slabih 22 odstotkov družbe pa je v lasti Iskre Telekoma, ki ima z Iskratelom navzkrižno lastništvo (lastnik Iskre Telekoma je Iskratel). Fintel, k. d., je tako s 17-odstotnim deležem dejansko največji lastnik Iskratela. Četudi več kot 200 družbenikov Fintela ni prejelo nikakršnih posojil od Iskratela, imajo z razmeroma nizkim vložkom lastništvo družbe v svojih rokah. To ne bi bilo mogoče, če Iskratel oziroma z njo povezane družbe od nekdanjih lastnikov ne bi odkupovale lastniških deležev.
