Sklad arhitekta Jožeta Plečnika pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovića je včeraj v ljubljanski Operi podelil Plečnikova odličja. Najvišje slovensko arhitekturno priznanje, Plečnikova nagrada, je letos pripadlo mehiško-slovenski skupini arhitektov Borisu Bežanu, Mari Partida Muñoz in Hectorju Mendozi Ramirezu za paviljon muzeja Serlachius Gösta v finskem mestecu Mänttä-Vilppula. Trojica iz barcelonskega arhitekturnega studia MX-SI je v navezi z Marjanom Beržanom leta 2008 med drugim zmagala tudi na natečaju za ureditev območja Tovarne Rog.
New York prinesel na Finsko
Podelitve se je udeležil slovenski nagrajenec Boris Bežan, ki je ob tem povedal: »Nagrada mi veliko pomeni, saj je to priznanje domače strokovne javnosti za delo v tujini, kar ima še nekoliko večjo težo in pomen kot druge tuje nagrade.« Njihov paviljon je bil kot izjemen projekt v leseni gradnji nagrajen že v Španiji, na Finskem in v Severni Ameriki. »Za nas je gotovo neka prelomnica. Gre za poskus, kako narediti tako pomembno zgradbo v takšnih razsežnostih večinoma iz lesene konstrukcije, proizvedene iz lokalnih materialov. Po drugi strani pa ima tudi močno mednarodno noto na visoki ravni,« je dodal.
Posebno ga je ganil govor finskega veleposlanika Pekke Metsa, ki sam prihaja iz kraja, 20 kilometrov oddaljenega od muzeja. »Stavba je res fantastična, ko sem bil prvič tam, mi je vzelo dih. Kot deček sem sanjal, da bom šel v New York, Boris pa je pripeljal New York k meni domov. Čestitke enemu najboljših slovenskih arhitektov in kolegoma,« je povedal Metso. Dodal je, da se prav zaradi arhitekture pri nas počuti kot doma: »To je dobra pot za komunikacijo med našima državama. Prvič, ko sem prišel v Slovenijo, sem zaradi nje dobil občutek, kot da sploh nisem odpotoval s Finskega.«
Slovenska arhitektura na ravni najboljših
Strokovna žirija je izmed 42 prispelih predlogov izbrala še štiri prejemnike Plečnikove medalje. Za aktualno realizacijo sta jo prejela Varstveno-delovni center INCE v Mengšu, katerega avtorja sta Rok Jereb in Blaž Budja, ter Vrtec Poljčane avtorjev Mojce Gregorski, Mihe Kajzlja in Matica Lašiča. Za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture pa so bili nagrajeni Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Jurij Nemec in Majda Kregar za prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma in člani združenja študentov arhitekture EASA Slovenija Andraž Lečnik, Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, Matic Kašnik, Pia Mikolič, Tabita Jerant in Tadej Pavlič za projekt EASA013: Primer participacije v Žužemberku. Študentsko Plečnikovo priznanje je pripadlo Iztoku Hvali za magistrsko delo o revitalizaciji območja jaška Frančiške v Idriji.
»Zanimivo je videti, kako se je skozi krizo arhitektura prečistila. Ker se tudi izvajalci bolj trudijo, so zgrajeni objekti boljši. Poudariti velja, da so vsi nagrajeni predlogi nastali ob dobrem sodelovanju naročnikov, arhitektov, gradbincev, skratka vseh vključenih. Tukaj bi še posebej poudaril večjo angažiranost javnih naročnikov. Tako je bila kakovost zagotovljena od začetka, ko se je stavba načrtovala, do njene izgradnje,« je pojasnil predsednik strokovne žirije Matevž Čelik. Dodal je, da je slovenska arhitektura povsem primerljiva s tistimi državami, ki so tudi globalno v ospredju, in da ta panoga s sorodnimi ponuja veliko priložnost za uspeh v mednarodnem prostoru. Žirija je posebej omenila tudi ureditev Skakalnega centra v Planici, jo soglasno ocenila kot »vrhunsko stvaritev za Slovenijo in v mednarodnem merilu«, a jo zaradi nedokončanosti izločila ter predlagala, da se znova prijavi po koncu vseh del.
