Trg ob ljubljanski mestni hiši in Stritarjevo ulico, ki pelje od Robbovega vodnjaka do Prešernovega trga, je včeraj zapolnila literatura – začeli so se namreč 20. slovenski dnevi knjige. Ti že od prejšnjega tedna potekajo tudi v Mariboru in drugih slovenskih krajih letošnje knjižne transverzale med Trstom in Gradcem, a dogajanje bo vendarle osredotočeno na program v glavnem mestu, kjer se bo v petek ta vseslovenski praznik knjige in branja tudi sklenil. V Društvu slovenskih pisateljev (DSP), kjer bdijo nad organizacijo dogodka, pričakujejo vsaj nekaj tisoč obiskovalcev.
Res vse manj bralcev?
Kot vselej smo ob odprtju prisluhnili tradicionalnim nagovorom, med drugim besedam predsednika DSP Iva Svetine, ki je opozoril na nujnost znižanja davka na knjigo, na problematiko obdavčevanja subvencioniranih knjižnih izdaj ter na nespoštovanje avtorskih pravic. Sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak je ob tem izrazil tudi skrb, da bere vse manj srednje generacije in izobražencev.
Obenem sta pisateljsko društvo in revija Sodobnost tradicionalno razglasila imeni dobitnikov nagrade vsakoletnega natečaja za najboljši esej in najboljšo kratko zgodbo. Prva je pripadla Tomažu Pavčniku za esej Delavci, za najboljšo kratko zgodbo pa je obveljala zgodba Sotto voce avtorice Natalije Šimunović Cilenšek.
Vse manj razstavljalcev
Svoje knjižne izdaje – prednjačile so najnovejše – je naprodaj postavilo 25 založb, ki so priložnosti primerno cene svojih knjig znatno spustile, pri najnovejših izdajah za 10 do 20 odstotkov, kolikor jim to pač dopušča zakon o enotni ceni knjige. Pri starejših so šle bistveno dlje, Beletrina denimo do 70 odstotkov, Sanje in Znanstvena založba Filozofske fakultete pa tudi do 90 odstotkov prvotne cene knjige. Založba Sanje je letos ponovno zasedla kar dve stojnici, saj, kot pravijo, s prodanimi knjigami pretežno pokrijejo stroške najema, pomembno pa se jim zdi zlasti, da so s prisotnostjo na dogodku bližje potencialnim kupcem. Podobna je izkušnja založbe Studia Humanitatis.
A število založnikov, ki se vsako leto znova odločajo za najem stojnice, pada, na 18. slovenskih dnevih knjige pred dvema letoma smo denimo lahko našteli kar 42 knjižnih stojnic. Situacija je podobna tudi v Mariboru, kjer so organizatorji, Mladinski kulturni center Maribor, v najboljših časih lahko našteli 25 stojnic, te dni jih je na tamkajšnjem Grajskem trgu 15. Svoje zagotovo naredi cena najema stojnice, ki znaša denimo v Mariboru 250 evrov, zaradi česar se nekateri založniki odločijo, da si bodo stojnico delili, s tem pa za polovico zmanjšali tudi breme najema. V Ljubljani je bilo za stojnico v skladu s predpisi treba odšteti 430 evrov za vse dni sejma (doplačati je bilo treba še davek). Cena najema ostaja nespremenjena že od leta 2010, pojasnjujejo organizatorji, razloge za osip založnikov pa v DSP razen v predpisih mesta, ki jih je pač treba upoštevati, iščejo v širši problematiki položaja kulture v državi. Poleg tega prodaja knjig v Sloveniji naglo pada, izposoja v knjižnicah pa narašča, dodaja Leila Aleksandra Jelić, vodja projekta Slovenski dnevi knjige.
Tradicija predragih stojnic
Andrej Hočevar, urednik pri LUD Literatura, kjer se letos ponovno niso odločili za stojnico, sicer upa na sveže ideje prenovljene programske ekipe Slovenskih dnevov knjige; sama stojnica namreč za dobro prodajo knjig na tovrstnih dogodkih še ni dovolj. »Gre za tradicionalno prireditev, ki je v zadnjih letih potrdila predvsem tradicionalno predrage stojnice in v primerjavi s knjižnim sejmom slabšo prodajo. Cena stojnic je zagotovo glavni razlog, da na dogodku vsako leto sodeluje manj založnikov,« je nedvoumen Hočevar.
Da na Slovenskih dnevih knjige s knjižno stojnico ne bodo prisotni, so se namreč v preteklosti odločili že mnogi, denimo založbe Modrijan, Goga ali že omenjeno LUD Literatura. V podobnem času v svojih založbah oziroma knjigarnah raje organizirajo literarni program po svoji meri. Letos denimo tako v prostorih LUD Literatura ponovno poteka Prepišno uredništvo, tretje zapored, ki založbi omogoča pristnejši stik z bralci, s tem pa tudi izmenjavo idej – letos na temo promocije e-knjig. Rezultat je med drugim boljša knjižna prodaja, zaradi česar v založbi ocenjujejo, da je v take projekte vredno vlagati trud.
