Štirje tobačni velikani v dobrem desetletju zavladali tudi na balkanskem trgu​

Spopad velikanov na Hrvaškem

Ena večjih tobačnih trdnjav, ki ji je doslej uspelo ohraniti samostojnost, je hrvaška Tvornica duhana Rovinj (TDR) v lasti Adris Grupe Anteja Vlahovića. Da bo prodal TDR, se špekulira že več let, a na zadnji skupščini so delničarji Adrisa prodajo tobačne divizije tudi podprli. Po poročanju hrvaških medijev se poleg velike četvorke za nakup TDR zanimata še China National Tobacco Corporation in Korea Tobacco. Cena, ki bi jo Adris lahko iztržil, naj bi znašala od 2,8 (okrog 363 milijonov evrov po aktualnem tečaju) do 3,8 milijarde kun (493 milijonov evrov).

V zadnjih letih se je Adris sicer usmeril v turizem in proizvodnjo hrane, lani je pridobil večinski lastniški delež v hrvaški zavarovalnici Croatia osiguranje, hkrati pa se zanima še za Savo Re. Na Hrvaškem je TDR še pred leti obvladovala okoli 80 odstotkov tržnega deleža, a se je ta zdaj znižal na 60 odstotkov. Tržni deleži so družbi upadli tudi v nekaterih drugih državah. Zato se znižujejo tudi prihodki od prodaje. V letu 2013 so se znižali za skoraj petino na okrog 143 milijonov evrov.

V primerjavi s hrvaško je srbska tobačna industrija že dlje časa v lasti multinacionalk. Najprej je Philip Morris, lastnik najbolj znane blagovne znamke cigaret Marlboro, leta 2003 prevzel največjo srbsko tobačno družbo Duvanska industrija Srbije in za njo plačal 518 milijonov evrov. Isto leto je British American Tobacco uspel nakup Duvanske industrije Vranje, za katero je odštel 87 milijonov evrov. Japan Tobacco International je leta 2006 za nakup Duvanske industrije Senta v Srbiji odštel 27,5 milijona evrov. Skupaj z vlaganji v modernizacijo proizvodnje je japonski tobačni velikan na srbskem trgu vložil okrog 100 milijonov evrov.

Medtem ko je Fabriki duhana Sarajevo v večinski lasti države, med drugim znani po blagovni znamki Drina, uspelo zadržati vodilni položaj na bosanskem trgu, pa državi ni uspelo prodati Fabrike duhana Mostar niti v sedmih poskusih. V Makedoniji, v svetu cenjeni proizvajalki kakovostnega tobaka, ima eno od ključnih vlog Imperial Tobacco Group, lastnik Tobačne Ljubljana. Ravno slednja je na makedonskem trgu leta 1999 prevzela Tutunski kombinat Skopje, enega od treh tamkajšnjih proizvajalcev cigaret. Ta se je preimenoval v Imperial Tobacco TKS, na makedonskem trgu pa ima 70-odstotni tržni delež, proizvedene tobačne izdelke pa izvaža v države, nastale iz nekdanje Jugoslavije in Albanijo.

Tobačni Ljubljana prodaja pada

Pogosto se zastavlja vprašanje, ali je bilo v začetku devetdesetih let naši državi smiselno prodati družbo, katere tradicija se je začela leta 1871, hkrati pa je bila v času prodaje drugi največji davkoplačevalec v Sloveniji. Po zapisih iz tistega časa takratni politični vrh ni vedel, kaj sploh prodaja. V času prodaje je imela Tobačna Ljubljana eno od najmodernejših tehnologij v Evropi, trg je cvetel, poslovanje je bilo stabilno. Mimogrede, leta 1957 je družba kot prva v tem delu Evrope začela s proizvodnjo cigaret s filtrom. Po tem prelomnem letu so v družbi poimenovali tudi blagovno znamko Filter 57. Za nakup Tobačne Ljubljana sta leta 1991 hamburška družba Reemtsma in Seiti iz Pariza odšteli vsega skupaj 60 milijonov evrov. Leta 1999 in 2000, ko je Tobačna Ljubljana še izdelovala cigarete, so njeni prihodki presegli 100 milijonov evrov. Ko je leta 2002 Reemstsmo prevzel Imperial Tobacco Group, je v njegovo last prešla tudi Tobačna Ljubljana. Te lastniške spremembe so za družbo predstavljale pomembno prelomnico. Po več kot 130 letih proizvodnje v Ljubljani jo je Imperial Tobacco Group leta 2004 ukinil, zaradi selitve proizvodnje na Poljsko pa smo čez noč izgubili okrog 400 delovnih mest.

Kitajski gigant obvladuje 43-odstotni tržni delež

Zaradi protikadilskih zakonov v razvitem svetu in vedno višjih trošarin prodaja tobačnih izdelkov narašča le v Aziji. Po podatkih Euromonitorja je bil globalni tobačni trg leta 2013 vreden 722 milijard evrov, pri čemer je kadilo več kot milijarda Zemljanov. Na petih največjih trgih – kitajskem, ruskem, ameriškem, japonskem in indonezijskem – so v obravnavanem obdobju prodali 60 odstotkov vseh po svetu prodanih cigaret. China National Tobacco Company v lasti kitajske države je največja tobačna družba, njen globalni tržni delež znaša 43 odstotkov. Vodilna blagovna znamka cigaret je tradicionalno še vedno Marlboro, med prvimi desetimi znamkami pa je sedem kitajskih. Toda te so bolj ali manj poznane le Kitajcem, saj kitajska družba na tujih trgih proda le en odstotek cigaret.

Zaradi visokih trošarin je trgovina s tobačnimi izdelki privlačen poligon za tihotapce. Pri tem je imela v jugovzhodni Evropi v preteklosti pomembno vlogo Črna gora. Italijanske oblasti ocenjujejo, da se je v obdobju od leta 1994 do 2002 iz Črne gore v Italijo mesečno pretihotapilo 250 ton cigaret. Po podatkih finančne uprave (Furs) so lani v Sloveniji zaplenili 21,5 milijona cigaret, kar je največ v zadnjih nekaj letih, in skoraj 300 kilogramov tobaka. Večje tihotapljenje tobačnih izdelkov so naši cariniki zaznali predvsem iz držav vzhodne Evrope in Balkana v države zahodne Evrope. Pri tem prevladuje tihotapljenje manjših količin cigaret v cestnem prometu, ki jih skrivajo v konstrukcijskih delih vozil. Večje količine cigaret pa v koprsko pristanišče v zabojnikih prihajajo z Daljnega in Srednjega vzhoda. V Kopru sta bila lani dva večja zasega cigaret. Pošiljka 9 milijonov kosov, ki je tehtala čez 14 ton, je prispela iz Egipta, namenjena pa je bila v BiH. V pošiljki vrtnega pohištva iz Vietnama, namenjeni slovenski družbi, pa so cariniki našli več kot 13 milijonov cigaret.