Vloga najboljše slovenske telovadke na minulem evropskem prvenstvu je pripadla Teji Belak. Po uvrstitvi v finale se je odločila za popolno tveganje, ki pa se ji ni obrestovalo. Pri obeh skokih je namreč imela težave z doskokom, nizki oceni pa sta pomenili uvrstitev pri dnu finalistk. Po nastopih vseh se je pokazalo, da bo njeno osmo mesto na preskoku.
Zakaj so se odločili za eksperiment, je pojasnil trener Andrej Mavrič, ki je ocenil, da Slovenka ne glede na izvedbo nima realnih možnosti, da Montpellier zapusti s kolajno okoli vratu. »Poizkusili smo srečo, a nam ni uspelo. Če bi nastopila z lažjim skokom in doskočila na noge, bi bila šesta, če bi ji uspel težji skok, bi bila peta. Možnosti za kolajno ni imela, razen če bi vse padle. Tako pa je padla le ona,« se je glasil komentar Andreja Mavriča. Za oba skoka je namreč dobila povprečno oceno 13,216 točke, za kolajno je zadoščala ocena 14,866, Rusinja Marija Paseka pa je slavila z oceno 15,250 točke.
Belakova sicer na največjih tekmah še nima kolajne, pred dvema letoma na prvenstvu stare celine v Moskvi pa ji je bila s četrtim mestom zelo blizu. Da je bila podobno visoka uvrstitev tokrat nedosegljiva, se je zavedala tudi sama, saj je imela za vadbo težkega skoka na voljo vsega dva tedna: »Logično je, da nisem naredila takšnega skoka, kot sem si ga zamislila. Zaradi tega nisem razočarana. Če bi nastopila z lažjima skokoma, bi bila sedma ali osma. Na ogrevanju mi je šel skok dobro, tudi občutki so bili dobri, čeprav nisem stala. Zato sem se odločila za težji skok, ne vem pa, kaj se je dogajalo potem. Že pri odrivu na konju sem čutila, da mi ne bo uspelo.«
Seveda je največji cilj Belakove oktobrsko svetovno prvenstvo v Glasgowu, prek katerega si lahko pribori vozovnico za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Braziliji, za kar bo potreben vrhunski nastop v mnogoboju. »Mislim, da je uvrstitev v Brazilijo realna, saj se lahko Teja vrhunsko pripravi na mnogoboj. Njeno najslabše orodje je bradlja, a bo imela časa dovolj, da bo tudi na tem orodju dovolj močna,« še pravi Andrej Mavrič. Njegova varovanka se je tako lani za operacijo ahilove tetive odločila prav zaradi morebitnega nastopa v Braziliji (»Če bi vedela, da mi ni treba vaditi mnogoboja, se za takšen korak najbrž ne bi odločila.«), in čeprav je z nogo vse v redu, še vedno čuti bolečine, kmalu pa naj bi začela tudi trenirati na gredi. »Rekli so mi sicer, da je vse v redu, toda noga me tudi po desetih mesecih od operacije še vedno boli. Parterja in gredi sicer še ne morem vaditi, na srečo pa imam do svetovnega prvenstva še dovolj časa,« trenutno stanje komentira najboljša slovenska telovadka, ki si sploh ne zna predstavljati dneva brez svojega trenerja. »Meni mora biti vedno nekdo za vratom in me preganjati. Potrebujem trenerja, ki me nadzoruje. Sicer pa danes lažje treniram in prenašam napore,« je pred letom dejala 20-letna Belakova, ki lahko Sloveniji po osmih letih znova pribori nastop na olimpijskih igrah; kot zadnji je leta 2008 v Pekingu nastopil Mitja Petkovšek in zasedel peto mesto. maš