Na Danskem ne moremo igrati slabše kot doma

Večji del tekme smo igrali v krču, a vseeno na koncu opravili dober posel. Po visokem zaostanku smo se vrnili med žive in zmagali. Sicer le za gol, a tudi ta je lahko na koncu odločilen v boju za vstopnico za Berlin. Zakaj krč? Precej fantov še ni igralo na tako pomembni tekmi, kajti v nasprotju z domačo ligo, ko si lahko privoščiš tudi kakšen spodrsljaj in imaš priložnost za popravni izpit, si tega v Evropi ne moreš in ne smeš. Zaradi pomembnosti tekme živci in adrenalin še dodatno delajo, kar se je posledično poznalo v igri. Verjamem, da se bomo do tekme na Danskem znebili tega krča.

Holstebro goji poseben slog igre. Ogledali smo si veliko posnetkov njihove igre in lahko smo ugotovili, da igrajo veliko različnih obramb. Na nekaterih posnetkih smo videli ekstremno globoke, netipične obrambe, pri katerih igralci lovijo, pokrivajo in držijo svojega nasprotnika po skoraj celotnem igrišču. Tudi v Velenju smo pričakovali zelo globoko in divjo obrambo, a so igrali povsem drugače. Malce so nas presenetili, tudi zato, ker jim plitka obramba na posnetkih ni najbolje uspevala. A zdaj imamo pravo sliko o njihovi igri in prepričan sem, da nas na povratni tekmi z ničimer več ne morejo presenetiti.

Da. V Velenju smo zapravili veliko stoodstotnih priložnosti in naredili veliko tehničnih napak. Naše najmočnejše orožje in rezerva bosta, če bomo oboje zmanjšali na minimum. V obrambi moramo biti precej bolj agresivni kot na prvi tekmi, ko smo zares dobro igrali le v zadnjih petnajstih minutah. Danci streljajo z vseh položajev, tudi z desetih, enajstih metrov. Zanje so takšni streli stoodstotne priložnosti, zato moramo igrati globljo obrambo. To je pravo protiorožje. Slabše, kot smo igrali v Velenju, v Holstebroju ne moremo. A ne pozabite, tudi s slabo igro smo doma zmagali.

Da. Pričakoval sem zmagi obeh klubov iz Nemčije že na prvih tekmah v gosteh, toda vsaka ekipa seveda lahko ima slab dan. Nisem si ogledal posnetkov tekem na Švedskem in Danskem, zato ne vem, kaj se je dogajalo. Vendar mislim, da bosta Hamburg in Melsungen na povratnih tekmah stvari postavila na svoje mesto. Ne glede na izide prvih četrtfinalnih tekem na sklepnem turnirju v Berlinu poleg neposredno uvrščenega gostitelja, ekipe Füchse Berlin, pričakujem še Gorenje, Hamburg in Melsungen. Torej tri nemške ekipe in eno slovensko.

Zdaj, ko je derbi za nami in ker smo ga izgubili, je seveda moj odgovor takšen, da ni dobro (smeh). Kar zadeva naporen ritem igranja doma in v Evropi, smo vajeni težkih tekem, ki jih bo do konca sezone še veliko. Po porazu v Celju smo sicer ostali brez številke ena pred končnico, a to ni nič tragičnega. Vseeno napovedujem, da bomo državni prvaki, čeprav po malce težji poti prek Maribora v polfinalu.

Popotnica je lahko dobra ali slaba, odvisno od zornega kota. Drži, da smo se proti Celjanom kar precej utrudili, da je Skubeta spet načela poškodba stegenske mišice, da smo še vedno brez vratarja Klemna Ferlina, da se nekateri igralci šele dobro vračajo po poškodbah... Kar zadeva Skubeta, mislim, da ga lahko na položaju organizatorja igre dostojno zamenjajo tudi nekateri drugi fantje. Preveč se v medijih piše in govori, da brez njega ne moremo premagati Celjanov ali še koga drugega. A na to ni treba in se ne sme gledati tako, čeprav je Staš vrhunski igralec, ideolog in motor ekipe. Toda noben posameznik ne more sam prinesti zmage. Čeprav je proti Celju obsedel na klopi že sredi prvega polčasa, upam, da bo z njim vse v redu in da bo nared za Holstebro.

Prinesla je predvsem veliko novega. Cvijič je trener, ki ima rad red, disciplino in trdo delo, kar je poudaril že na uvodnem treningu in tako delujemo že od začetka. Naše delo bo obrodilo sadove, a za to je seveda potreben predvsem čas. Na dolgi rok gre za pozitivno spremembo, kajti fantje smo na novo zaživeli. V igri že gojimo malce drugačen sistem, na primer s hitrim centrom. Telesno za zdaj ostrega ritma še ne zdržimo vseh šestdeset minut, a se bo tudi to sčasoma spremenilo. Mislim, da je trenerska šokterapija na igralce in ekipo delovala pozitivno.

Denič ima 19, 20 ali 21 igralcev, ki jim zaupa in jih pošilja v ogenj. Ne, nisem pričakoval, ker pričakujem vpoklic predvsem po tem, ko bodo nekateri sedanji standardni in nepogrešljivi igralci končali reprezentančno kariero. Čeprav ne bom igral proti Švedom, bom seveda spremljal obe tekmi: prvo v gosteh iz naslonjača pred televizijskim zaslonom, drugo pa v živo s tribun Zlatoroga. Tako kot drugi igralci, ki nismo na ožjem seznamu, bom tudi jaz navijal in dihal z ekipo, ker se tudi mi počutimo kot njen sestavni del.