Kljub pomislekom ribičev in drugih naravovarstvenikov ostajajo hidroelektrarne med najbolj priljubljenimi projekti obnovljivih virov energije pri nas. Prvič, so precej bolj dobičkonosne kot vetrne elektrarne, saj je Slovenija slabo prevetrena. Drugič, država hlepi po infrastrukturnih projektih, kjer jim nasproti ne stojijo močni okoljevarstveni lobiji. Čeprav pomeni Sava 20 odstotkov slovenske oskrbe z vodo, so še najglasnejši pri opozarjanju na kakovost podtalnice ribiči. In tretjič, Slovenija je izredno bogata z vodnimi viri, ki bi jih morali po mnenju ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča bolje izkoriščati. Trenutno naj bi Slovenija v najboljšem primeru izkoriščala le 40 odstotkov vodnega potenciala. Na nedavni energetski konferenci v Berlinu je Gašperšič podal oceno, da bo na Savi do konca leta 2032 delovalo deset novih hidroelektrarn.
V bližini gorenjske vasi Globoko, nekaj kilometrov vzdolž rečnega toka od Fuksove brvi pri Radovljici, želijo Savske elektrarne zgraditi hidroelektrarno (HE). Projekt je za zdaj še v idejni fazi. Savske elektrarne, ki so prek družbe Gen v lasti države, zanj še niso pridobile nobenega dovoljenja. Vendar so že vložile prošnjo za koncesijo, s čimer so ujezile predvsem ribiče, ki imajo na tem območju svoj raj na zemlji...
Hidroelektrarne smrtni udarec ribam
»Če naredijo elektrarno, bo vse to pod vodo,« pravi Rajko Zajc, dolgoletni član Ribiške družine Radovljica. V bistri vodi pri Globokem so drstišča sulca, kralja med postrvmi, ki je iz mnogih evropskih vodotokov že povsem izginil. Tu lovijo nemški, francoski, avstrijski in italijanski ribiči, ki menda le zmajujejo z glavo ob »norosti« oblasti, pove Zajc. Njegove zamere do hidroelektrarn izvirajo iz izkušenj. »Dvakrat doslej so iz hidroelektrarne Moste spustili mulj in vso svinjarijo v njem. Iz vode je pobralo kisik in v Savi je pomrl praktično ves živelj,« se je spominjal med sprehajanjem po bregu. »Kakšen obnovljiv vir energije vendar? Ko enkrat uničiš strugo, je konec,« je dodal.
Z gradnjo hidroelektrarne Globoko bi v smislu rečnega ekosistema in habitatov ribjih vrst nepovratno izgubili vsaj tri kilometre dolg odsek Save, opozarjajo v Zavodu za ribištvo Slovenije (ZZRS). Argumente o gospodarskih koristih hidroelektrarn zavračajo. »Reke kot Sava so v evropskem merilu neprecenljive. Koliko stane kilovatna ura elektrike?«
Problematika je seveda širša in vključuje razpravo o tem, katere vrste obnovljivih virov energije (OVE) so najmanj oziroma najbolj škodljive okolju. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pravijo, da vsak okoljevarstvenik gleda le vplive na svoje področje. Vetrne elektrarne tako najbolj motijo strokovnjake za ptice, hidroelektrarne ribiče, pri sončnih elektrarnah pa so okoljevarstveniki pozorni na način pridobivanja surovin in vložene energije za proizvodnjo fotovoltaičnih celic.
»Velikost vpliva na okolje je vselej odvisna od lokacije elektrarne,« meni Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Na pobudo društva so sicer ustavili projekt izgradnje 40 vetrnic na Volovji rebri pri Ilirski Bistrici, a Jančar kljub temu ocenjuje, da so verjetno najbolj škodljive okolju prav hidroelektrarne, saj prinašajo zajezitve rek v okolje korenite spremembe.
Čeprav hidroelektrarna s svojim akumulacijskim jezerom dejansko poveča površino, primerno za ribolov, hkrati popolnoma spremeni vrstno sestavo rib in s tem način ribolova. Gradnja hidroelektrarn na zgornjem in srednjem delu Save bi tako pomenila izgubo najvitalnejše populacije sulca v Sloveniji, izredno pomembne tudi v svetovnem merilu. Z izgradnjo verige hidroelektrarn bi se namreč Sava iz hitro tekoče reke spremenila v zaporedje akumulacijskih jezer, v katerih bi večina ribjih vrst lokalno izumrla. Na Balkanu živi kar 65 odstotkov svetovne populacije sulca, poleg Drine pa se najbolje počuti prav v Savi.
Na spodnji Savi že brnijo elektrarne
Prvotni načrti za gradnjo hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi so predvidevali 15 novih elektrarn. Od tega so za zdaj dokončane zgolj tri na spodnji Savi – HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško, njihova investicijska vrednost znaša skoraj 260 milijonov evrov. Gradnja četrte hidroelektrarne v verigi, HE Brežice, poteka po načrtih, medtem ko družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (Hess) za zadnjo, HE Mokrice, še pridobiva vsa potrebna okoljevarstvena soglasja. V Hess ob tem ocenjujejo, da bo celotna veriga petih elektrarn, z investicijsko vrednostjo, ocenjeno na 480 milijonov evrov, dokončana do konca leta 2019.
Če k temu prištejemo še izgradnjo vse spremljevalne infrastrukture, cest, mostov in brežin, se vrednost projekta poveča za okoli četrt milijarde evrov – na več kot 700 milijonov evrov. Gradnja hidroelektrarn, ki jo v veliki meri financirajo državna podjetja, je tako v velikem interesu lokalnih skupnosti in županov. Prav slednji pa se pogosto požvižgajo na pomisleke okoljevarstvenikov.
Boj za srednjo Savo
Projekt hidroelektrarn na srednji Savi, ki vijuga med Tacnom in Zidanim Mostom, medtem stoji. Država namreč že od leta 2006 pripravlja koncesijsko pogodbo, ki bo določala pravice in dolžnosti HSE pri upravljanju Save. Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bo medresorska skupina za pripravo koncesijske pogodbe delo začela maja. Interes pospešiti izvedbo projekta je velik, neuradno pa smo izvedeli, da so trenutno v igri koncesijske pogodbe zgolj za tri od desetih hidroelektrarn, ki jih želi na srednji Savi graditi HSE. Najprej naj bi zgradili HE Suhadole, Trbovlje in Renke. Če bo ostalo pri tem, se je treba vprašati, kako učinkovite sploh bodo omenjene hidroelektrarne, saj so vsi odgovorni doslej zatrjevali, da bo sistem najbolje deloval ob izgradnji celotne verige. Ta naj bi imela po načrtih dobrih 300 megavatov moči, ocenjena investicijska vrednost pa je nekaj več kot 1,3 milijarde evrov.
A tu se lahko še marsikaj zatakne. V nasprotju z večjim delom toka zgornje je namreč srednja Sava v območju Nature 2000. Če bi jo dosledno upoštevali, bi lahko zgradili le štiri od desetih hidroelektrarn.
Jan Bratanič