Četudi se Maši Kociper na zadnjih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor, bo njeno delo v prihodnjih mesecih vseeno povezano s parlamentom. Poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek je namreč s Kociprovo za obdobje od prvega aprila do konca julija sklenila podjemno pogodbo za strokovno pomoč.
»Predmet te pogodbe je strokovna pomoč poslanski skupini Zavezništva Alenke Bratušek pri spremljanju sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, pri pripravi poslanskih vprašanj, stališč poslanske skupine, predlogov aktov in drugih dokumentov na področju pravosodja in ustavnih sprememb,« navajajo v državnem zboru. Pogodba, ki jo je poslanska skupina ZaAB sklenila s podpredsednico te stranke, je vredna 10.300 evrov bruto. Poslanska skupina ZaAB je sicer konec januarja sklenila pogodbo tudi s svojim nekdanjim predstavnikom za stike z javnostmi Slavkom Gegičem. Ta bo za strokovno pomoč pri pripravi novele zakona o omejevanju porabe alkohola prejel 1800 evrov.
Med prejemniki sredstev, ki jih državni zbor poslanskim skupinam zagotavlja za strokovno pomoč, je sicer vse manj strankarskih sodelavcev in inštitutov. Razlog je preprost. Z uveljavitvijo spremembe zakona o političnih strankah lahko kar stranke same pridobijo do 50 odstotkov denarja, ki je v državnem proračunu namenjen delovanju njihovih poslanskih skupin. To pomeni, da si lahko parlamentarne stranke s pomočjo sredstev za dodatno strokovno pomoč poslancem na svoje račune preusmerijo približno 1,1 milijona evrov na leto. Prvi, ki sta lani izkoristili nov način financiranja, sta bili DeSUS in ZaAB, sledile so jima tudi vse tri stranke (IDS, DSD, TRS), ki sestavljajo poslansko skupino Združene levice. Letos so se za tak manever že odločili v SDS, SMC in NSi. Najvišji znesek je svoji stranki namenila poslanska skupina SMC – dobrih 100.000 evrov.
Za katere projekte stranke porabijo ta davkoplačevalski denar, iz dokumentacije državnega zbora ni razvidno, saj je v predmetu pogodbe zgolj citiran člen zakona o političnih strankah, ki takšno ravnanje omogoča. Prav tako ni predviden niti poseben nadzor nad porabo teh sredstev. Kot je lani za Dnevnik dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, so parlamentarne stranke dokaj inteligentno in premišljeno našle nadomesten in stabilen vir financiranja, ki jim bo v času krize prinesel več, kot bi dobile z donacijami pravnih oseb.
