In potem pridemo do točke, kjer se najine poti razidejo, čeprav podpišem tudi tiste strani v knjigi, ki jim moja ekonomistična pamet še ni kos. Slišim, da si imel v Zagrebu predavanje. Mislil sem, da za tiste, ki si pač ne morejo privoščiti 50 ali 60 evrov, kolikor stane tvoja knjiga, in bi radi iz tvojih ust slišali, kako liberalni kapitalizem in njegove nosilce razgališ do obisti. Kje pa. Bogme so se za drage vstopnice zagrebli in prve vrste zasedli ravno tisti, ki so ali lastniki strahotnega bogastva, ali tisti, ki so jim to pogoltno raboto omogočili in so sokrivi za bedo 99 odstotkov svetovne populacije – politiki.
Še huje. Navdušeno so ti ploskali in pomenljivo prikimavali, čeprav si jih na predavanju popljuval takisto kot v knjigi. A so najbrž bili prepričani, da ne zmerjaš njih in njihovega liberalnega krivičnega kapitalizma, ampak tam neke druge milijarderje, ki si tvojo kritiko prav gotovo zaslužijo. Toda dvom, da s svojo knjigo misliš resno, predvsem tisto, da je tak kapitalizem treba izmaličiti do neprepoznavnosti in si omisliti veliko bolj socialen in pravičen sistem, pa je, Tomaž, v meni zasejala tvoja izjava, da za predavanje nisi vzel niti fičnika. Počakaj malo. A si ti mati Tereza? A se ti zavedaš, kakšno sporočilo si dal tistim, ki si jih na predavanju in v knjigi ožigosal kot tiste, ki so v svojem brezmejnem pohlepu pol sveta spravili na beraško palico? Poslušaj, temeljno pravilo je, da za pošteno delo dobiš pošteno plačilo. Kaj ti tu ni jasno?
Ti pa predavaš zastonj. Bogatunom. Kaj bodo iz tega logično sklepali? Da pač za delo ni treba plačati. Češ, celo največji kritik liberalnega kapitalizma je zadovoljen, da ima tantieme od knjige, zdaj pa hodi okrog kot trubadur z lutnjo in zastonj zabava odstotek svetovljanov. Zakaj potemtakem ne bi tudi delavci za 10 ur dela dobili tisti 500 evrov, dovolj, da ne umrejo od lakote, vse druge nadure, nočne ure, nedelje in praznike pa naj delajo – zastonj. Sploh pa bi lahko delali za manj, saj so 10 ur zastonj na toplem, zunaj pa se tare brezdomcev, ki so jim streho vzeli banke, finančni skladi in delodajalci. Če se bodo puntali, jim bodo gladko rekli, poglejte si svojega guruja Tomaža. Ruši kapitalizem tako, da dela zastonj. Marš nazaj za stroje, banda lena ušiva! Eh, Tomaž, kar si s peresom in glavo naredil, si z ritjo podrl. Škoda.