Tancer ima v dobrem letu opravljanja predsedniške funkcije kaj pokazati. V prvi vrsti ima podporo mariborskih smučarskih legend, ki cenijo njegove delo, mu stojijo ob strani. Predvsem Filip Gartner in Tone Vogrinec, ki z izkušnjami in mednarodno razgledanostjo dobro vesta, kaj vse je v preteklosti doživljal mariborski klub, da je doživel najlepše in najtežje čase. V drugi vrsti se lahko Tancer pohvali, da je rešil klub prisilne poravnave z zavezo, da bo v sedmih letih poravnal dolgove ter s poškodovanim smučarjem sklenil desetletno poravnavo. Klub deluje transparentno. Poleti čaka Tancerja nova težka naloga v obliki priprave dolgoročnega programa s slabo banko. Prvi odzivi so pozitivni, pot do njih je bila trnova.
Prihodnost mariborskega smučarskega kluba je izjemno pomembna za ves slovenski šport. SK Branik je klub, ki daje največ slovenskih reprezentantov, ki ima z vodenjem otroškega in mladinskega programa Mitje Dragšiča vizijo, kjer se vzgajajo šampioni. Ki organizira tekme za Zlato lisico, ki so že davno presegle lokalno raven. Zlata lisica je slovenski ponos. Je slika v svet, ki kaže, kako zelo priljubljeno je alpsko smučanje v Sloveniji. Za organizacijo takšne tekme je treba garati. In ko človek sliši, kako si v Mariboru mečejo polena pod noge, je zgodba dejansko žalostna. Predvsem zato, ker je nepotrebna, vaška. Namesto da bi lokalna skupnost od tekme imela korist, igra medijski pingpong. Partija je silno dolgočasna. Predvsem mariborska občina in vse okoliške, ki imajo od Pohorja korist, ne bi smele pustiti, da upravljalec Marprom z nerealnimi računi izsiljuje organizatorja SK Branik.
