V enem najuspešnejših slovenskih alpskih smučarskih klubov Braniku so predstavili rezultate trdega dela v zadnjem letu in se ozrli v težko prihodnost. Predstavili so svoje poglede, v katerih so zaskrbljeni za prihodnost športa in dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Pravijo, da bo do novega snega minilo nekaj zelo pomembnega časa. Njihova največja želja je, da bi bili do koledarskega poletja sklenjeni vsi dogovori, na podlagi katerih bi lahko ustvarjali zgodbo prihodnosti. Nove negotove sezone si ne želijo, saj bi bila lahko pogubna. Ne le za SK Branik, temveč celotno Slovenijo. Mariborski klub namreč že desetletja vzgaja alpske smučarske kadre, od katerih živi alpski smučarski in navsezadnje ves slovenski šport.
»V različnih starostnih kategorijah imamo trenutno 110 alpskih smučarjev. S ponosom lahko povemo, da se je baza v zadnjih letih povečala. Naš cilj seveda je, da se baza še razširi. V otroških kategorijah slovensko reprezentanco sestavljajo štirje člani SK Branik, v članski jih je pet, ne smemo pa pozabiti tudi na dva tekmovalca v smučarskem krosu, med katerimi je tudi svetovni prvak Filip Flisar. Naši tekmovalci so igrali vidne vloge tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Beaver Creeku. Na državnih prvenstvih pa smo v različnih kategorijah osvojili 30 kolajn,« je predstavil klubsko bazo nekdanji alpski smučar Mitja Dragšič.
»S ponosom lahko povem, da klub deluje transparentno, da smo sprotno poravnali vse obveznosti, ki smo se jim zavezali lani, ko je bil SK Branik na najnižji točki delovanja. Vse to smo dosegli z veliko truda, vložili smo ogromno energije. Zavedamo se, da še zdaleč nismo rešili vseh težav. A imamo voljo, da jih nekoč bomo. Pogovori z bankami so naporni. Zelo smo veseli, da se je pooblaščenec slabe banke, ki je imel funkcijo zunanjega nadzornika finančnega poslovanja Zlate lisice, prepričal, da poslujemo dobro in racionalno. Verjamem, da bomo poleti s slabo banko našli skupni jezik,« pravi predsednik kluba Boštjan Tancer.
V nadaljevanju je Tancer kronološko opisal aktualne dogodke, povezane z Zlato lisico, zaradi katerih slabše spijo. »Če upravljalec smučišča, podjetje Marprom, proge, na kateri potekata tekmi svetovnega pokala, ne obravnava kot del smučišča, nastane težava. Posledično smo bili dva meseca pred Zlato lisico v nezavidljivem položaju. Decembrskega mraza se ni izkoristilo za izdelavo snega in izvedba tekme je bila vse bolj vprašljiva. Januarja smo z Marpromom podpisali sporazum, v katerem smo se zavezali, da bomo poravnali svoj del nastalih stroškov. Ne bežimo od odgovornosti, pripravljeni smo vse plačati. Ne pa po našem mnenju 14-kratnih presežkov izstavljenih računov, v primeru tekme FIS na Cojzarici celo 20-kratnih. Drugo stran smo pozvali, da se usedemo in najdemo rešitev, a pri tem nismo bili uspešni.«
Vsemu skupaj se ni mogel načuditi Filip Gartner. Mariborska klubska legenda ter trenerski starosta je v začetku januarja napisal pismo mariborskemu županu, a do včeraj ni dobil odgovora. Oblastem je dal vedeti, da mu je mar za klub, v katerem je deloval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ter namignil, da je sedanje vodstvo na pravi poti, da dvigne klub iz brezna. »Po vsem svetu sem morda le dvakrat videl podoben primer, kot se dogaja v Mariboru. Enkrat na Novi Zelandiji in enkrat v Argentini, obe tekmi pa sta doživeli le po eno izvedbo tekme svetovnega pokala. Mednarodna smučarska organizacija nima posluha za lokalna prerekanja. Namesto da bi bil Maribor ponosen na tekme svetovnega pokala, za katere v vrsti čaka ves svet, izgublja energijo z nepotrebnimi prepiri in zgodbami. Treba je vzpostaviti dialog na vseh ravneh. Prepričan sem, da lahko k temu veliko pripomore mariborska občina. Absolutno pa sem proti monopolom, kakršen se po mojem mnenju dogaja v aktualni zgodbi SK Branika in Marproma,« pravi Filip Gartner. Tudi predsednik organizacijskega komiteja Zlate lisice Srečko Vilar meni, da bi bilo s strani Marproma potrebnega več dialoga za zaprtimi, ne medijskimi vrati. »Povsem razumljivo se mi zdi, da če nekdo izstavi račun, da ga drug vpraša, na kakšen način je prišel do zahtevanih številk. Če te možnosti nima, nastane težava. Poudarjam, da smo pripravljeni vse storitve plačati, a ne preplačati,« pravi Vilar.