Kljub šoku ob odprtju nizke zavezujoče ponudbe za Telekom Slovenije, ki jo je oddal britanski sklad Cinven, se za zdaj privatizacija nadaljuje. Vse kaže, da bo pri končni odločitvi vlade Mira Cerarja, ali naj kljub pritiskom koalicijskih partnerjev odproda večinski delež ali pa ga raje zadrži v državni lasti, odločala cena.
Napovedali smo, da naj bi bil edini preostali ponudnik pripravljen za Telekom odšteti le med 110 in 115 evri na delnico. To bi pomenilo nekaj več kot pol milijarde evrov visoko kupnino za državo in druge, ki prodajajo dobrih 72 odstotkov družbe. Celoten prevzem Telekoma bi bil v tem primeru vreden največ 750 milijonov evrov.
Bo del kupnine namenjen poplačilu odškodnin?
Po nekaterih informacijah naj bi bila ponujena kupnina za Telekom sestavljena celo iz dveh delov. Glavnino sredstev naj bi delničarji prejeli po podpisu prodajne pogodbe oziroma sklenjenem poslu. Preostalo, šlo naj bi za dodatnih 10 ali 15 odstotkov, pa bi Cinven položil na poseben račun. Teh nekaj deset milijonov evrov naj bi bilo namenjenih poplačilu stroškov izgubljenih odškodninskih tožb. Trenutno je namreč proti Telekomu vloženih še za 300 milijonov evrov zahtevkov. V tem primeru bi se lahko delničarji, če bi Telekom zmagal na sodiščih, nadejali dodatnih 10 do 20 evrov. V grobem torej skupno 130 evrov na delnico.
Četudi so se v Cinvenu na tak način skušali zavarovati pred bombo v obliki izgubljenih tožb, je njihova ponudba daleč od prvotnih pričakovanj. Kot smo poročali, so se državni prodajalci za »državno srebrnino« prvotno nadejali slabe milijarde evrov, kar je v višave pognalo tečaj Telekomove delnice na Ljubljanski borzi. Približal se je celo 160 evrom. Toda negativne informacije o privatizaciji so včeraj poskrbele za njen zlom. Pocenila se je za sedem odstotkov, na 119,2 evra, pomagala ni niti visoka predlagana dividenda.
Uprava Telekoma pod vodstvom Rudija Skobeta je namreč sklenila, da bo delničarjem na prihajajoči skupščini ponudila izplačilo 10 evrov bruto na delnico. Vsega skupaj bi dobili 65 milijonov evrov. Dejansko je morala uprava po lanskem minimalnem dobičku sprostiti za več kot 46 milijonov evrov rezerv. Informacijo o tem je objavila v letnem poročilu, in sicer konec prejšnjega tedna, tik pred iztekom roka za oddajo zavezujočih ponudb. Dividende, ki jih bodo zelo verjetno dobili zdajšnji delničarji Telekoma, bi lahko bile tudi eden od razlogov za nižjo ceno.
»Telekom je treba prodati zdaj«
Čeprav so predstavniki države zaradi pomanjkanja konkurenčnih ponudb, s katerimi bi izpogajali višje cene, stisnjeni v kot, naj bi bili odločeni, da nadaljujejo postopek prodaje našega nacionalnega operaterja in ga pripeljejo do uspešnega konca. V to naj bi jih sililo več dejavnikov. Po eni strani se očitno zavedajo, da bo vrednost Telekoma zaradi slabših pričakovanih rezultatov, ostre regulative in vse večje konkurence na domačem trgu le še upadala, tako da se lahko ponovi zgodba z Mercatorjem. Po drugi strani naj bi bil pred vrati nov krog določanja bonitetne ocene države, predčasna ustavitev privatizacije Telekoma pa ne bi pripomogla k pričakovanemu izboljšanju bonitete. Z njim si namreč država nadeja nižjih stroškov zadolževanja države in komercialnih bank.
Tako so tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer vodijo postopek prodaje, včeraj pojasnili, da »skupaj s finančnimi in pravnimi svetovalci ocenjujejo prejeto zavezujočo ponudbo«. Zelo verjetno bo v nadaljevanju poskušala od Cinvena izpogajati še vsaj nekoliko višjo ceno. Po naših informacijah je uprava SDH pod vodstvom Mateja Pirca naročila tudi novo vrednotenje državnega deleža v Telekomu, s poudarkom na vplivu tožbenih zahtevkov na vrednost delnice. Če bi tik pred zdajci utemeljila znižanje državnih pričakovanj, ki naj bi močno odstopala od zavezujoče ponudbe, pa bi Cerarjevi vladi omogočila njeno sprejetje. V nasprotnem primeru bo ta le stežka upravičila prodajo.
DeSUS in SD vihata nos nad privatizacijo
Včeraj sta namreč pomisleke o prodaji Telekoma po (pre)nizki ceni javno izrazili celo obe manjši koalicijski stranki. Medtem ko v Cerarjevi SMC verjamejo, da se bo SDH glede prodaje Telekoma sam oziroma v sodelovanju z vlado dobro odločil, je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša poudaril, da Telekoma ne gre prodati na vrat na nos. Osebno bi čakal na »neko drugo ceno«. Spomnil je na gospodarsko rast. Po njegovem mnenju bomo na račun rasti prejeli nekaj sredstev in tako ne bi kazalo na vrat na nos prodajati Telekoma. Janko Veber, ki ga je z ministrskega položaja odnesla ravno privatizacija Telekoma, pa je očitno kar v imenu SD dejal, da je »teh nekaj fičnikov, kolikor jih ponujajo, povsem nesprejemljiva cena«.
V NSi, kjer podpirajo privatizacijo, se medtem zavzemajo za ponovitev postopka prodaje Telekoma. V tem primeru bi k morebitni oddaji ponudbe povabili tudi tiste, ki so se zaradi zavlačevanja politike umaknili. Predsednica Ljudmila Novak meni, da lahko za Telekom kmalu dobimo bistveno boljše ponudbe, a preveč odlašati tudi ne gre. Po mnenju predsednice ZaAB Alenke Bratušek, ki je poleti lani zamrznila privatizacijo, pri Cinvenu ne gre ne za strateškega partnerja ne za primerno kupnino.
