Umetniška vodja SNG Nova Gorica Martina Mrhar mi je ponudila neko že obstoječo predlogo, a se mi je zazdelo, da je morda ta zgodba vredna globljega raziskovanja in večje senzibilnosti. Gospa Bovary je doslej doživela ogromno interpretacij, ki temeljijo na obsojanjih, zato je bila moja želja, da bi ta zgodba zazvenela drugače, da bi razgrnila emocionalni svet Emme in Charlesa Bovaryja ter dala gledalcu priložnost, da ju začuti. Vse to me je napeljalo na Nebojšo Popa Tasića.
Kje je v novem besedilu Nebojše Popa Tasića zaznati nadgradnje ali odmike v primerjavi s Flaubertovim originalom?Nebojša je ohranil Flaubertov duh pisanja. Vsa dejstva in celotna zgodba, ki nam je že znana iz romana, so pojasnjeni na samem začetku predstave, nato pa se začne drug vpogled v vsebino, ki ne deluje na podatkovni, ampak emocionalni ravni. Njegovo besedilo skupaj z interpretacijo napisanega doživljam predvsem kot svet nezavednega, v katerem se večina stvari dogaja bolj na simbolni kot pa na konkretni ravni.
Kakšno Emmo Bovary bomo pravzaprav videli, modernejšo in prilagojeno današnjemu času?Da in ne. Čeprav se nismo ravno držali obdobja, v katerem je bila ustvarjena Gospa Bovary, način pisanja, jezik in estetika morda malo spominjajo na čas 19. stoletja. Sicer pa se v predstavi nenehno prepletajo različni prostori in časi, tako da včasih ni povsem razvidno, ali se stvari dogajajo prav zdaj, ta trenutek, ali pa gre za spomin. Morda pa je svet, ki ga gledamo, le Emmina izmišljotina.
Zakaj se po vašem mnenju lik Emme Bovary tako pogosto vrača v številne filmske in odrske adaptacije?Morda zato, ker se nenehno ponavlja isti pristop. Zgodbe Emme Bovary ni mogoče razumeti, saj bodo v tem primeru ljudje vedno razdvojeni, lahko pa jo začutimo. Dokler ne bomo odprli svojega srca in so-čutili soljudi, bomo lik Emme Bovary oživljali znova in znova.
Zaradi romana Gospa Bovary se je moral Flaubert zagovarjati na sodišču. Menite, da je tudi danes to besedilo mogoče brati kot kontroverzno?Seveda, saj v Bibliji še danes piše, da je ženska grešnica. Na krščanski veri pa tako rekoč temelji celotna zahodna civilizacija. Vprašanje je seveda, zakaj je ta zgodba vzbudila toliko agresije in prerekanja med različnimi stranmi ter kaj je tisto v njej, kar povzroča toliko negodovanja. Največjo vlogo sta po mojem mnenju odigrali krščanska morala in etika, ki imata določene poglede na to, kaj je grešno in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe. Žensko posledično postavljata v podrejen položaj, saj o njej nikoli ne govorita kot o človeku.
Uprizoritev temelji na različnih izraznih sredstvih…Da, sama zgodba nas je popeljala do svojega lastnega izraza. Uporabili smo tako besede kot podobe, tako glasbo kot tišino in tako ozaveščeno telo kot tudi ples, skratka vse, kar se v gledališču lahko uporabi, da je zgodba čim bolj večplastno predstavljena.
Med samo uprizoritvijo Gospe Bovary bodo gledalci sedeli kar na odru. Kaj je botrovalo tej potezi?Do te odločitve je prišlo povsem iracionalno. Ta predstava je intimna izpoved Emme in Charlesa, ki za to, da doseže srca ljudi, potrebuje intimno atmosfero. Zato smo se odločili, da bo gledalec del predstave in tako aktiven v svoji poziciji. Zavedam se, da je bila odločitev pogumna, vendar nujna, saj nam Emma Bovary zastavlja vprašanja, nas sooča in nam postavlja ogledalo.
