Če bi obveljal spremenjeni poslovnik o delu posebnih natečajnih komisij, ki je bil od 2. marca 2015 objavljen na spletni strani ministrstva za javno upravo (MJU), tisti, ki se prijavljajo na javne razpise za zasedbo katerega od najvišjih položajev v državi in jih razpisna komisija zavrne kot neprimerne kandidate, ne bi imeli nikakršnega pravnega varstva več (doslej so lahko zoper odločitev komisije vlagali tožbe na upravno sodišče). MJU je ustavno sporno določilo, zapisano v petem odstavku 12. člena novega poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij, umaknilo, vendar je to storilo šele, ko smo ministrstvo z njim soočili. Zagotovili so, da tega člena poslovnika ni nihče spreminjal, in se izgovorili, da je šlo za »redakcijsko napako«.
Kdo je šaril po 12. členu?
Pri tem se postavlja vprašanje, kateri redaktor neki je šaril po členu, ki ga je uradniški svet, ko je 9. februarja letos spreminjal poslovnik, po zagotovilih MJU pustil povsem pri miru. Krivec za »redakcijsko napako« je za zdaj brez imena, so pa znana imena kandidatov, ki so se nedavno potegovali za položaj generalnega direktorja uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kar za štiri med njimi je namreč razpisna komisija, ki jo je vodila dr. Polonca Kovač z ljubljanske fakultete za upravo, ocenila, da nimajo dovolj vodstvenih izkušenj za ta položaj, in jih odslovila že po nekaj minutah pogovora. Dva sta takoj napovedala, da bosta sprožila upravni spor, vendar bi se lahko zaradi spremenjenega poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij zataknilo.
V 5. odstavku 12. člena poslovnika, ki je veljal do 1. marca, je pisalo zgolj: »Kandidat lahko vse do zaključka razgovora odstopi od prijave.« Torej odstopi prostovoljno, s pisnim soglasjem, in se s tem odreče pravici do sodnega varstva. V poslovniku, ki je začel veljati 1. marca (za nedokončane zadeve tudi za nazaj), pa je bila dodana še tale poved, ki bi bila za vse bodoče zavrnjene kandidate, če bi obveljala, usodna: »Prav tako se šteje, da kandidat odstopa od prijave, kakor hitro posebna natečajna komisija ugotovi, da kandidat enega od elementov obeh sklopov Standardov strokovne usposobljenosti ne izpolnjuje, in razgovora s kandidatom ne nadaljuje.« To pomeni, da bi bil odstop od kandidature avtomatizem in da bi s tem prenehala tudi pravica do sodnega varstva.
Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat je, ko smo ga na to opozorili, ocenil, da je novo poslovniško določilo nezakonito in neustavno. »Nova določba poslovnika je tudi povsem nelogična in sprta z zdravo pametjo – vzpostavlja povsem neutemeljeno domnevo odstopa od prijave, ki nima nobene zveze z resničnostjo,« je bil pravni strokovnjak kritičen v izjavi za naš časopis.
Pirnat: Nesprejemljivo!
Na ministrstvu za javno upravo so se na naše pisanje sprva odzvali z očitkom, češ da širimo netočne informacije, nato pa le priznali, da je takšno določilo bilo v spremenjenem poslovniku – domnevno zaradi »redakcijske napake«, in pojasnili, da ga zdaj ni več.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar bi moral poiskati krivca. Nenavadno je namreč, da se v členu, ki ga ni nihče spreminjal, znajde povsem novo določilo. Je šlo res za redakcijsko napako ali nemara za kaj hujšega – morda za onemogočenje na razpisu zavrnjenih kandidatov, da svojo pravico poiščejo na sodišču? Slednje bi bil škandal, zrel za kriminalistično preiskavo.
Rajko Pirnat poslovniške peripetije označuje za nesprejemljive. »Če je šlo za napako, bi jo morali odpraviti s posebnim sklepom, ki ga mora podpisati ista oseba kot izvirni dokument, popravljeno besedilo pa mora nositi nov datum in novo številko. Mislim pa, da ne gre za napako, saj je nemogoče, da se novo besedilo petega odstavka po pomoti pojavi v prečiščenem besedilu poslovnika. Menim tudi, da gre za nedopustno prenarejanje uradne listine, kot je bila objavljena, saj je povsem protipravno, da obstajata dva uradna dokumenta z enakim datumom in enako številko ter različno vsebino. Celo če številka ni enaka, je datum zavajajoč,« je oster Pirnat.
