Sanacija slovenskega bančnega sistema še vedno ni prinesla izboljšanja razmer v gospodarstvu. Peščica kreditno sposobnih podjetij se zadolžuje dražje od evropske konkurence, preostali pa morajo še naprej improvizirati pri iskanju sredstev za financiranje naložb ali lastnega poslovanja.
Večina bank se tako še naprej vztrajno odmika od svoje osrednje dejavnosti: zbiranja depozitov in dajanja posojil podjetjem in gospodinjstvom. V zadnjem obdobju so uspešne zgolj pri privabljanju varčevalcev – obseg depozitov nefinančnega sektorja se je v letu dni do konca februarja okrepil za 1,3 milijarde evrov na 24,7 milijarde evrov – a tudi za to si ne morejo lastiti zaslug. Po oceni Banke Slovenije je povečano varčevanje gospodinjstev zakrivila predvsem negotova prihodnost, saj večina pričakuje višje izdatke za zdravstvo, šolstvo in pokojnine. Negotovost istočasno pesti podjetja, ki denar raje spravljajo na bančne račune, kot da bi ga namenila za vlaganja. Za uresničevanje velikih projektov tako in tako nimajo denarja, prav tako se ne morejo zanesti na pomoč bank.
Skromno posojanje ogroža prihodke
Posojanje gospodarstvu je šibko kot že dolgo ne. Banke so podjetjem lani odobrile le 1,34 milijarde evrov kratkoročnih posojil, nižjih od milijona evrov. Leta 2011 so jih odobrile denimo za skoraj tri milijarde evrov, še tri leta prej pa za skoraj 4,5 milijarde evrov. Negativni trend se nadaljuje tudi letos. Obseg posojil nefinančnim družbam se je v letu dni do konca februarja znižal za več kot 2,6 milijarde evrov. Del zmanjšanja predstavlja sicer prenos slabih terjatev Abanke Vipe in Banke Celje na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), preostanek pa lahko pripišemo razdolževanju podjetij in izredno majhnemu obsegu novo odobrenih posojil.
Banke posledično ostajajo brez dobršnega dela prihodkov. Če so še leta 2011 ustvarile 2,2 milijarde evrov prihodkov od obresti, so bili ti lani približno 40 odstotkov nižji (1,33 milijarde evrov). Čiste obresti, torej razlika med obrestnimi prihodki in odhodki banke, so se v istem obdobju znižale za slabih 200 milijonov evrov na 832 milijonov evrov. Krčenje prihodkov se nadaljuje tudi letos, v prvih dveh mesecih so prihodki od obresti upadli za 22 odstotkov, čiste obresti pa za štiri odstotke.
Kako tudi ne bi, saj se banke bolj kot na poslovanje z gospodarstvom osredotočajo na upravljanje s finančnim premoženjem. Program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke (ECB) jim v tem pogledu prinaša odlično priložnost, saj lahko vsak mesec z visokim dobičkom prodajajo državne obveznice. Mnoge banke zatorej sploh nimajo želje posojati. V eni izmed tujih bank naj bi se skoraj vsa povpraševanja po posojilih zaustavila na mizah strokovnjakov v oddelku za ocenjevanje tveganj. Prav dosti bolje naj ne bi bilo niti v domačih bankah, ki previdno sedijo vsaka na svojem kupu likvidnostnih sredstev.
Podjetja lani še težje do posojil
Med slovenskimi podjetniki ni malo takšnih, ki morajo za posojila pri bankah privoliti v ekstremno visoke obrestne mere, a še številnejši so tisti, ki do posojila sploh ne morejo. Lani so banke zavrnile 18 odstotkov prošenj podjetij za bančno posojilo, to je štiri odstotne točke več kot leta 2013. Do vseh želenih sredstev je prišlo sicer več podjetij kot lani, a še vedno manj kot polovica (48 odstotkov). To je pokazala anketa Banke Slovenije, na katero je odgovorilo 944 podjetij.
Zato ne čudi, da so podjetja vse bolj pripravljena na iskanje denarja zunaj bančnega sistema. Če so po tako imenovanem bančništvu v senci še leta 2012 prišla do želenih sredstev le v 40 odstotkih primerov, je ta delež lani zrasel že na 60 odstotkov. Po tej poti iščejo največkrat denar predvsem mala in srednje velika podjetja, ki so lani iskala več finančnih sredstev, vendar so kljub temu oddala manj vlog za posojilo pri bankah. Najbolj, v 63 odstotkih primerov, se sicer še vedno zanašajo na lastne vire financiranja, torej na neporabljene dobičke iz preteklih let ali na prihodke od prodaje premoženja.
