Knorr je investicijski finančnik, ki se je med drugim kalil v Deutsche bank. Čeprav obvlada tri jezike z območja nekdanje Jugoslavije, se med odgovarjanjem na vprašanja najbolje »počuti« v angleščini. Z njim smo po telefonu govorili le dan po tem, ko je dokončno zaključil prevzem srbske prehrambne skupine Danube Foods. Njen del je tudi polnilnica mineralnih vod Knjaz Miloš, ki jo je v svojih boljših časih želela kupiti Pivovarna Laško. Knorrovi odgovori so kratki, a odločni.
Gospod Knorr, v ponedeljek bo morda že znano, kdo bo novi lastnik Laškega. Kaj pričakujete?Običajno ne komentiramo prodajnih postopkov, v katerih sodelujemo. Spoštujemo pravila, ki so jih dali prodajalci. Potrdim pa lahko, da nas Laško zanima in da bomo v ponedeljek poslali zavezujočo ponudbo. Smo finančni vlagatelj, a se vidimo tudi v vlogi strateškega vlagatelja, še posebno po našem vstopu v Danube Foods. Ta ima v lasti tri močne prehrambne družbe (poleg Knjaza Miloša še konditorsko družbo Bambi in mlečnopredelovalno podjetje Imlek, op. p.), naš portfelj pa bo z nakupom Laškega še močnejši. To bi Laškemu pomagalo pri dostopu do trgov na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je bilo včasih zelo prisotno, a se je to v zadnjih letih spremenilo.
Vaš končni cilj je torej ustvariti močnega regionalnega igralca v prehrambni industriji?Da, enega od njih. Laško bo imelo v kombinaciji s temi družbami obilo priložnosti za rast in nove trge. Vidimo ogromno sinergij. Države nekdanje Jugoslavije so bile nekoč skupni trg, na katerem ljudje poznajo blagovne znamke.
Boste dolgoročni lastnik Laškega?Kot že povedano, smo finančni vlagatelj. V naložbah po navadi ostajamo do pet ali šest let. Ena od možnosti je, da bomo iz naložbe izstopili šele takrat, ko bo velika regionalna prehrambna skupina kotirala na borzi v Ljubljani ali v Londonu. V tem primeru bomo lastniški delež zmanjševali postopoma.
Nimate torej nobenih vnaprejšnjih dogovorov s kakšnim strategom oziroma veliko pivovarsko verigo?Absolutno ne. Na razpisni postopek gremo sami, prav tako sploh nismo še razmišljali, kako bomo nekoč izstopili iz lastništva Laškega. Vse, kar za zdaj želimo, je Laško narediti večje in močnejše.
Kakšni pa so vaši konkretnejši načrti z Laškim? Skupina ima precej praznih zmogljivosti v pivovarskih obratih v Laškem in v Ljubljani. Boste združevali proizvodnjo ali jo selili drugam?Ne. Zanima nas izključno povečevanje proizvodnje in deleža Laškega na trgovskih policah v državah nekdanje Jugoslavije. Prvi cilj bo povečevanje prodaje. Laškemu želimo vrniti nekdanjo slavo.
Kakšna je finančna struktura načrtovanega nakupa Laškega? Ga boste financirali zgolj s posojili in koliko denarja nameravate pozneje vložiti v dokapitalizacijo?Če bomo postali lastniki Laškega, bomo del obstoječih posojil refinancirali z novim dolgoročnim posojilom, ki bo zmanjšal pritisk na denarni tok pivovarne in ji dovolil, da precej več finančnih virov preusmeri v investicije in rast. K financiranju bomo povabili tudi obstoječe posojilodajalce. Postopoma bomo Laško pri regionalni širitvi tudi kapitalsko podprli.
Boste Laško obvladovali prek enotnega holdinškega podjetja? Če ga boste, bo to imelo sedež v Beogradu in Ljubljani?Ne. Mid Europa Partners želi Laško kupiti neposredno. Za zdaj ne nameravamo podjetij združevati pod eno streho, ampak jih prek skupnega lastništva le povezati na poslovni ravni. Sedež Laškega pa bo zagotovo ostal v Sloveniji.
Kakšne spremembe se obetajo v upravi Laškega? Kakšna je politika vašega sklada do sprememb v upravah družb, ki jih prevzamete?Poudarek dajemo lokalnemu menedžmentu, še posebej obstoječim ekipam v vodstvih podjetij, ki jih kupimo. Če ocenimo, da potrebujejo pomoč od zunaj, jo dobijo, saj smo v rednih stikih z nekaterimi vodilnimi strokovnjaki v posameznih panogah. Novi predsednik uprave Danube Foods bo tako gospod Alain Beyens, nekdanji član odbora izvršnih direktorjev v svetovni pivovarski multinacionalki Anheuser-Busch InBev (del tega koncerna je od leta 2004 tudi nekdanji Interbrew, ki je želel na prelomu stoletja prevzeti Pivovarno Union, op. p.), ki je nazadnje vodil StarBev (nekoč znan pod imenom Staropramen, op. p.). Če bomo prevzeli Laško, bo prav gospod Beyens naš kandidat za predsednika nadzornega sveta Laškega.
Koliko prihodkov bo torej skupina Laško-Danube Foods ustvarila leta 2020?Ne bi želel govoriti o številkah. Ne želimo biti nujno največji, ampak uspešni pri tem, kar delamo.
Zdi se, da v vaši prehrambno-pijačarski enačbi manjka tesnejša povezava s kakšnim večjim trgovcem.Do potrošnika želimo prodreti s tesnejšim poslovnim sodelovanjem s trgovskimi podjetji. Nakupa kakšnega trgovskega podjetja za zdaj ne načrtujemo.
Sprašujem zato, ker me zanima, ali je bila prodaja Mercatorja s stališča Pivovarne Laško in njene želje po širitvi v državah nekdanje Jugoslavije po vašem napaka. Delež v Mercatorju ste pred leti želeli kupiti tudi sami.Vedno gledamo le naprej. Tudi prodaja Mercatorja Agrokorju je priložnost za Laško. Mercator je zdaj del večje skupine. Zagotovo pa bo imel Mercator pri načrtih Laškega pomembno vlogo.
Vaš koncept širitve Laškega pravzaprav spominja na skoraj dve desetletji staro idejo o povezovanju slovenske pijačarske industrije. Edina razlika je, da jo vi želite izpeljati na regionalni ravni in da boste prednosti te povezave očitno izkoriščali za tržne, ne pa za kakšne druge namene.Ključno je, da ima večje podjetje, ki domuje v Sloveniji, trge v regiji. Brez tega takšno podjetje ne more biti uspešno. Hkrati postane bolj zanimivo tudi za vlagatelje. Seveda smo veseli, da ima Laško tako velik delež na slovenskem trgu, a je ta za kakršno koli večjo zgodbo premajhen. Zagotovo pa gre za skupino, ki je za vlagatelje zelo zanimiva. To dokazuje tudi število ponudb na razpisu za prodajo. Tolikšno zanimanje me ni presenetilo. Laško ima velike potenciale. Ne vem pa, kakšen bo razplet prodajnega postopka.
Kako ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji, ki ga zdaj že dobro poznate? Ste morali priti v stik s kakšnim politikom? Je brez tega pri nas sploh mogoče skleniti posel?Da. Poslovno okolje se je precej izboljšalo. Tudi prodajni postopki so drugačni kot pred leti. Tečejo precej bolj brez težav. Sam nisem zaznal kakršnega koli posega od zunaj v prodajni postopek za Laško.
V Sloveniji je precej močan tako imenovani vinski lobi. Posledično je pivo v Sloveniji po zaslugi visokih trošarin obdavčeno precej bolj kot vino. Ste od države ob oddaji ponudbe zahtevali kakršna koli jamstva, da se mora to spremeniti?Žal ne morem komentirati podrobnosti ponudbe, ki smo jo oddali.
Kaj pa Delo? Boste zahtevali, da ostane v lasti Pivovarne Laško, dokler ta ne dobi novega lastnika?Tudi tega ne morem razkriti.
Vas v Sloveniji zanimajo še kakšna vlaganja?Slovenija je za nas eden ključnih trgov. Lahko povem, da bomo še naprej spremljali naložbene priložnosti v Sloveniji, ki jih je trenutno kar nekaj.
Kako pa je vlagati v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je množica politično nestabilnih držav, ki so bolj ali manj vse v ekonomskih težavah?Zagotovo je položaj v Sloveniji drugačen in boljši kot v nekaterih drugih državah. Poznamo to regijo. Vemo, kje so potencialne težave in ovire. Naši vlagatelji od nas pričakujejo pravilne odločitve in donose, naložbeni portfelj pa prepuščajo nam.
Je dogajanje v Ukrajini slabo za posel v regiji, ker povečuje varnostno tveganje? Ali pa je po drugi strani dobro, ker je spet okrepilo zanimanje večjih sil za prej skoraj že pozabljeno jugovzhodno Evropo?Za zdaj nismo opazili neposrednega negativnega vpliva položaja v Ukrajini na gospodarstvo in vlagateljske priložnosti v srednji in vzhodni Evropi. Seveda si vsi vlagatelji želimo, da bi bile razmere stabilne, saj se v nasprotnem primeru povečujejo tveganja. Ne verjamem pa, da zaostrovanje razmer povečuje poslovne priložnosti. Prej velja nasprotno.
