Tudi otroci in mladostniki se že srečujejo z bolečinami v križu, pravi Marko Mihelak, specialist ortopedske kirurgije, zaposlen na oddelku ortopedske kirurgije v celjski bolnišnici. »Zaradi evolucijskega razvoja se naša hrbtenica ni dovolj dobro prilagodila dvonožni hoji. Človek se je postavil pokonci, medvretenčne ploščice pa se na te obremenitve niso uspele prilagoditi in tako se je obremenitev z malih sklepov na vretencih prestavila na medvretenčne ploščice, ki so zelo podvržene obrabi,« razloži Mihelak. Dodaja, da smo ljudje že po naravi bolj statični, premalo se gibamo in preveč sedimo pred televizijskimi in računalniškimi zasloni. Tudi zato se bolečine pojavljajo že pri otrocih in mladostnikih.
»Verjetno bi težko našli človeka, ki se še ni srečal z bolečino v križu,« pravi Mihelak. Ni pa seveda nujno, da je vzrok za bolečino hrbtenica sama. Lahko gre tudi za preneseno bolečino iz drugih, notranjih organov. »Vzrokov za bolečine je veliko. Zelo pogosto pa bolečina, ki se pojavi v križu, ne pomeni nič hudega, čeprav je včasih zelo izrazita, drugič pa manj. V kar 80 odstotkih izzveni v hipu ali v nekaj dneh ali tednih in to ni nič neobičajnega. Le pri kakšnih desetih odstotkih ljudi pa bolečina vztraja in ne pojenja niti po več tednih, čeprav jo poskušamo omiliti tudi s kakšnim analgetikom,« razloži sogovornik
Tablete učinkovitejše od injekcij
Mihelak dodaja, da je medvretenčna ploščica nekakšen blažilnik med dvema vretencema in je podvržena zgodnjim obrabnim degenerativnim spremembam. Ena od posledic je hernija diska v ledvenem delu, ki pomeni izbočenje medvretenčne ploščice. To pa povzroča bolečino, saj hernija pritiska na živec. Bolečina lahko seva celo v nogo ali pa gre celo izključno za bolečino v nogi, kar imenujemo išias. »Običajno bolečina po nekaj tednih popusti. Ni pa nujno, da vsaka hernija povzroča težave, zato se povečini ne odločimo takoj za operacijo. Še posebej ne takrat, kadar analgetiki ali kakšna fizikalna terapija pomagajo,« pravi naš sogovornik. Dodaja, da injekcija pomaga le v najbolj akutni fazi, če pa bolečina vztraja nekaj dni ali celo tednov, je bolj smiselno zaužiti ketonal v obliki tablet, čeprav imajo nekateri pri tem zadržke. »Seveda pa je nujno, da se o tem, sploh če jemljemo še kakšna druga zdravila, posvetujemo z osebnim zdravnikom,« opozarja Mihelak.
Bolečine v križu so lahko izrazitejše tudi po kakšnem večjem fizičnem naporu, kadar dvigujemo kakšna bremena. »Ni pa nujno, da v takih primerih takoj pomislimo na hernijo diska. Redko se namreč zgodi, da hernija povzroči nepopravljivo škodo. Hernija je lahko zelo majhna, pa zelo boli. A to ni še nič hudega. Operacija je neizbežna šele, kadar gre za hujšo okvaro živca in tudi mišica zaradi tega slabše dela,« pravi Mihelak. Da je hernija tako velika, da naenkrat stisne vse živce, se zgodi zelo redko, a vendar se. »V takšnih primerih je bolečina neznosna, ne čutimo pa niti predela spolovil in zato ne moremo kontrolirati niti odvajanja blata, niti urina. V takih primerih pa moramo seveda takoj ukrepati,« pravi Mihelak.
Aktivnejši imajo manj težav
Čeprav so nekdaj delovno aktivni ljudje ostajali v bolniškem staležu zaradi bolečin v križu nekaj mesecev ali celo let, se to danes dogaja le redko. »Vedeti pa moramo, da gre pri herniji diska za obrabo medvretenčne ploščice in takšna, okvarjena, ostane kljub operaciji in se zato tudi izboklina rada ponovi. A razlogov za dolgotrajen bolniški stalež običajno ni. To izvira še iz preteklosti, ko je bil že vsak, ki je bil operiran na hrbtenici, v očeh laikov invalid. A to seveda ni res,« pravi Mihelak. Dodaja, da sodi operacija hernije diska med enostavnejše, če ne kar rutinske. Seveda lahko gre kdaj tudi kaj narobe, saj je vsaka operacija po svoje tvegana in rezultati niso vedno idealni. A v večini primerov so uspešne. Več težav imajo tisti, ki imajo bolj obremenjujoč poklic in pretežno stojijo za trakom v proizvodnji ali sedijo. Takšnim svetujemo, da po operaciji zamenjajo delovno mesto, da se težave ne ponovijo. Spet drugi so k temu nagnjeni genetsko. Sicer pa lahko k temu, da se težavam izognemo, veliko pripomoremo sami. Kadar dvigujemo težja bremena s tal, upognemo kolena, hrbtenica pa mora ostati ravna. Dobro je tudi, da izvajamo preventivne vaje proti bolečinam v hrbtenici in da smo redno telesno aktivni. »Dokazano imajo bolj aktivni ljudje manj težav,« pravi Mihelak.
Manj razlik je v starosti, čeprav se hernija diska začne že pri mladih, najpogosteje pa med 20. in 30. oziroma 40. letom starosti. »V tem obdobju bi v bistvu že pri vseh, če bi šli na pregled, našli obrabljeno ali okvarjeno medvretenčno ploščico, ni pa nujno, da to tudi čutimo. Hernija diskusa je pri mladih še dobro ohranjena in je v njej še veliko materiala, medtem ko se pri starejših ta ploščica vedno bolj suši, oži in seseda. Zato imajo starejši pogosteje bolečine v križu. Ko se ploščica seseda, se okoli nje tvori več kosti, ta kost pa nato utesnjuje spinalni kanal. In to operiramo, če je bolečina zelo obremenjujoča pri vsakodnevnih opravilih,« razloži Mihelak. A ob tem poudari, da idealnega zdravljenja ni. »Ljudje stari 70 let in več imajo vsi zožen spinalni kanal, kar jim povzroča težave pri hoji. Ko prehodijo določeno razdaljo, jih začnejo noge tako boleti, da se morajo ustaviti in odpočiti. In kadar ta razdalja postane zelo kratka, svetujemo operacijo,« še pove Mihelak.
Ob tem seveda ni mogoče spregledati tudi številnih propagandnih sporočil za različne steznike na trgu, ki naj bi lajšali težave. A strokovnjaki opozarjajo, da lahko ti naredijo včasih več škode kot koristi. »Pri uporabi steznikov moramo biti zelo previdni. Priporočamo jih redko, saj polenijo naše mišice in lahko postanemo od njih celo odvisni. Če ga že uporabljamo, ga moramo redno snemati in med snemanjem delati tudi posebne vaje,« še svetuje Mihelak.